| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vračanje proizvodnje zaradi motenj v dobavnih verigah
Avtorji:ID Filipič, Mia (Avtor)
ID Logožar, Klavdij (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Filipic_Mia_2025.pdf (986,52 KB)
MD5: 461769DE59D0CC97885A5ECCDEAC2BC4
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:Diplomsko delo obravnava pojav vračanja proizvodnje (reshoring) evropskih podjetij kot odziv na motenje globalnih dobavnih verig v zadnjem desetletju. Poudarek je na proučevanju vzrokov za ta proces, spremembah po letu 2020, najbolj prizadetih gospodarskih panogah in podpornih ukrepih, ki jih nudijo države članice in Evropska unija. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot so reshoring, backshoring, nearshoring in dejavniki motenj v dobavnih verigah. Predstavljen je pregled literature o razlogih za selitev proizvodnje, izbranih panogah ter učinkih avtomatizacije in geopolitike na poslovne odločitve podjetij. Empirični del temelji na analizi sekundarnih virov – poročil, študij, statistik in raziskav evropskih institucij. Ugotovitve kažejo, da je bil reshoring pred letom 2020 razmeroma omejen in najpogostejši v delovno intenzivnih panogah (npr. tekstil, prehrana). Po letu 2020 pa se je zaradi pandemije, vojne v Ukrajini in geopolitičnih trenj močno povečalo zanimanje za vračanje proizvodnje v strateških panogah, kot so farmacija, elektronika, avtomobilska industrija in strojegradnja. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi instrumenti podpore – davčne olajšave, nepovratna sredstva, projekti IPCEI in sheme Evropske unije, kot sta Horizon Europe in CISAF. V zaključku diplomsko delo potrjuje, da vračanje proizvodnje ni več le popravek neuspešnega offshoringa, ampak vse bolj postaja del dolgoročne industrijske strategije Evrope.
Ključne besede:dobavna veriga, vračanje proizvodnje, panoge, Evropa, rusko-ukrajinska vojna, covid-19
Kraj izida:Maribor
Založnik:M. Filipič]
Leto izida:2025
PID:20.500.12556/DKUM-95845 Novo okno
UDK:658.51
COBISS.SI-ID:261335299 Novo okno
Datum objave v DKUM:15.12.2025
Število ogledov:210
Število prenosov:20
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:EPF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:29.10.2025

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Reshoring due to supply chain disruptions
Opis:This thesis explores the phenomenon of reshoring production by European companies as a response to disruptions in global supply chains over the past decade. The focus is on identifying the main causes of reshoring, its evolution after 2020, the most affected industrial sectors, and the support instruments provided by EU member states and the European Union. The theoretical part defines key concepts such as reshoring, backshoring, and nearshoring, and outlines the main drivers of supply chain disruptions. It includes a review of the literature on the motivation behind production relocation, sector-specific trends, and the role of automation and geopolitics in reshoring decisions. The empirical part is based on the analysis of secondary data from reports, case studies, statistics, and EU-level research. The findings show that before 2020, reshoring was relatively limited and most common in labor-intensive sectors (e.g., textiles, food). After 2020, due to the COVID-19 pandemic, the war in Ukraine, and geopolitical instability, reshoring activity increased significantly in strategic sectors such as pharmaceuticals, electronics, the automotive industry, and machinery manufacturing. Government support plays an important role, including tax incentives, grants, IPCEI initiatives, and European programs such as Horizon Europe and the Clean Industrial State Aid Framework (CISAF). The thesis concludes that reshoring is no longer just a correction of past offshoring mistakes, but is increasingly becoming an integral part of Europe's long-term industrial strategy.
Ključne besede:supply chain, reshoring, industries, Europe, Russian-Ukrainian war, COVID-19


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici