| Abstract: | Ozadje in namen: Študija preučuje vpliv poročanja o okolju na hitrost prilagajanja in stroške prilagajanja, ki se oceni na podlagi sposobnosti podjetij, da se prilagodijo ciljnemu nivoju finančnega vzvoda za nefinančna podjetja. Nanaša se na podjetja, ki kotirajo na Malezijski borzi (Bursa Malaysia). Zasnova / Metodologija / Pristop: Študija se usmerja na malezijska podjetja na podlagi pogodbene in politične ekonomije stroškov, ki se obravnava kot ekonomija, ki temelji na odnosih. To pa vpliva na sposobnost podjetja za pridobitev zunanjega financiranja in tako pomembno vpliva na odločitve o kapitalski strukturi. Poleg tega uporabljena metoda omogoča neposreden ukrep za prilagoditvene stroške za podjetja. Naša študija uporablja model preklopa dinamičnega režima, ki temelji na DPF ocenjevalniku za oceno stopnje prilagajanja optimalnim ciljnim ravnim na podlagi razlikovanja v poročanju o okolju javnih podjetij, ki kotirajo na borzi. Pristop omogoča statistični sklepni nadzor za morebitne serijske korelacije, endogenosti in heterogenosti, ki predstavljajo posebne lastnosti firme. Rezultati: Empirične ugotovitve kažejo, da prostovoljno razkritje poročanja o okolju poveča sposobnost podjetja za dostop do zunanjega financiranja po nižjih stroških, na kar kaže hitrejša prilagoditev. Ugotovitve so skladne v različnih endogenih in eksogenih dejavnikih, kar kaže, da se ta podjetja soočajo z nižjimi stroški prilagoditve. Zaključek: Študija ponuja neposredno merilo sposobnosti podjetij, da se prilagodijo ciljnim stopnjam z varnostnimi vprašanji in odkupi na kapitalskih trgih. To je odraz zaznane tveganosti in vrednosti z vidika vlagateljev na razvijajočem se trgu. Predhodne študije so se osredotočale na okoljsko poročanje in premije na lastniške rizike in niso ovrednotile neposrednega vpliva na vrednost podjetja, glede na to, da teorija kompromisne kapitalske strukture predvideva, da se vrednost podjetja poveča na ciljne, tj. optimalne ravni finančnega vzvoda. Študija obravnava trenutno vrzel v literaturi s tem, ko ocenjuje vpliv na vrednost podjetij na podlagi stroškov prilagoditve. |
|---|
