| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Show document Help

Title:Dodana vrednost pametnih mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov v laboratorijskem in terenskem delu pouka biologije v zadnjem triletju osnovne šole : doktorska disertacija
Authors:ID Lang, Vida (Author)
ID Šorgo, Andrej (Mentor) More about this mentor... New window
Files:.pdf DOK_Lang_Vida_2026.pdf (9,99 MB)
MD5: C94434036AF0254D1FFF6A7F6099D52E
 
Language:Slovenian
Work type:Doctoral dissertation
Typology:2.08 - Doctoral Dissertation
Organization:FNM - Faculty of Natural Sciences and Mathematics
Abstract:Doktorska disertacija obravnava dodano vrednost uporabe pametnih telefonov in tabličnih računalnikov pri pouku biologije v osnovni in srednji šoli. Čeprav so pametne mobilne naprave postale nepogrešljiv del vsakdanjega življenja mladostnikov, njihova pedagoška vloga v formalnem izobraževanju ostaja predmet strokovnih razprav. Disertacija je strukturirana v dva vsebinsko povezana dela. Prvi del obsega tri empirične kvantitativne raziskave, izvedene v slovenskem izobraževalnem prostoru, drugi del pa vključuje dve praktični študiji primera uporabe pametnih mobilnih naprav v avtentičnem pouku biologije s poudarkom na pedagoški implementaciji. V prvi empirični kvantitativni raziskavi so analizirani podatki o zaznavanju učencev glede uporabe mobilnih naprav pri pouku biologije. Ugotovljeno je, da učenci pametne naprave zaznavajo predvsem kot podporo razvoju digitalnih kompetenc in kot motivacijski dejavnik, manj pa kot orodje za razvijanje laboratorijskih in eksperimentalnih spretnosti. Strukturno enačbeno modeliranje je pokazalo, da imata na zaznano kakovost učenja najmočnejši vpliv zaznana uporabnost in zaznani pedagoški učinki uporabe mobilnih naprav. Druga empirična kvantitativna raziskava se osredotoča na želje in stališča učencev, staršev ter učiteljev glede uporabe pametnih telefonov in tabličnih računalnikov pri pouku in opravljanju šolskih obveznosti. Rezultati kažejo na statistično značilne razlike med posameznimi skupinami deležnikov. Učenci so v primerjavi s starši in učitelji izkazali najvišjo stopnjo naklonjenosti in pripravljenosti za uporabo pametnih telefonov pri pouku. Pametne telefone večinoma razumejo kot priročno orodje za iskanje informacij, sodelovalno delo in dostop do digitalnih učnih gradiv, kar odraža visoko stopnjo digitalne pismenosti in tehnološke samozavesti sodobne generacije učencev. Tretja empirična kvantitativna raziskava preučuje povezavo med uporabo mobilnih naprav in razvojem veščin 21. stoletja, ki predstavljajo ključne kompetence za trajnostno prihodnost. Ugotovljeno je, da deležniki pametne telefone in tablice prepoznavajo predvsem kot pomemben dejavnik pri razvoju digitalnih in informacijskih spretnosti, medtem ko je njihov prispevek k razvoju višjih kognitivnih in sodelovalnih veščin, kot sta kritično mišljenje in ustvarjalnost, zaznan kot bistveno manjši. Drugi del disertacije vključuje dve praktični študiji primera iz avtentičnega pouka biologije. Prva obravnava uporabo aplikacije Pl@ntNet za določanje rastlin, ki se je izkazala kot visoko motivacijska in učinkovita pri zmanjševanju pojava »sleplosti za rastline«, čeprav klasični določevalni ključi še vedno zagotavljajo najvišjo natančnost. Druga študija primera se osredotoča na uporabo aplikacije Google Lens pri identifikaciji morskih organizmov, pri čemer se je pokazalo, da aplikacija pomembno povečuje zanimanje in angažiranost učencev, vendar je zaznana kot zahtevnejša v primerjavi s knjigami. Integracija empiričnih in praktičnih ugotovitev potrjuje, da imajo pametne mobilne naprave največjo dodano vrednost v učnih situacijah, kjer povečujejo motivacijo, omogočajo prenos znanja v realne kontekste in zagotavljajo dostopnost učenja, ki sicer ne bi bila mogoča. Hkrati rezultati jasno kažejo, da tehnologija ne more nadomestiti tradicionalnih metod poučevanja, temveč jih lahko le smiselno dopolnjuje. Sklep disertacije je, da pametni telefoni in tablični računalniki predstavljajo dragoceno dopolnilo pri pouku biologije, zlasti za razvoj digitalnih kompetenc ter motivacijo in aktivno vključevanje učencev v učni proces. Njihova uporaba mora biti načrtna, ciljno usmerjena in kombinirana s klasičnimi metodami, kot so laboratorijsko in terensko delo ter uporaba učbenikov, da se zagotovi celovit razvoj naravoslovne pismenosti, potrebne za uspešno delovanje v družbi 21. stoletja.
Keywords:biologija, mobilne naprave, pametni telefoni, digitalne kompetence, veščine 21. stoletja.
Place of publishing:Maribor
Place of performance:Maribor
Publisher:[V. Lang]
Year of publishing:2026
Number of pages:XII, 265 str.
PID:20.500.12556/DKUM-96772 New window
UDC:37.091.3:57.08:004.382.74(043.3)
COBISS.SI-ID:283859459 New window
Publication date in DKUM:07.07.2026
Views:216
Downloads:21
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
Categories:FNM
:
Copy citation
  
Average score:(0 votes)
Your score:Voting is allowed only for logged in users.
Share:Bookmark and Share



Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click on the title to get all document metadata.

Licences

License:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 4.0 International
Link:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/
Description:The most restrictive Creative Commons license. This only allows people to download and share the work for no commercial gain and for no other purposes.
Licensing start date:28.01.2026

Secondary language

Language:English
Title:Added value of smartphones and tablets in laboratory and field-work in biology in lower secondary school
Abstract:This doctoral dissertation examines the added value of using smartphones and tablets in biology education at the primary and secondary school levels. Although smart mobile devices have become an integral part of adolescents’ everyday lives, their pedagogical role in formal education remains the subject of professional debate. The dissertation is structured into two thematically interconnected parts. The first part comprises three empirical quantitative studies conducted within the Slovenian educational context, while the second part presents two practical case studies of smart mobile device use in authentic biology teaching situations, with a focus on pedagogical implementation. The first empirical quantitative study analyses students’ perceptions of mobile device use in biology classes. The results indicate that students primarily perceive smart devices as supportive tools for the development of digital competences and as motivational factors, while their role in developing laboratory and experimental skills is perceived as less significant. Structural equation modelling revealed that perceived usefulness and perceived pedagogical impact have the strongest influence on the perceived quality of learning. The second empirical quantitative study focuses on the wishes and attitudes of students, parents, and teachers regarding the use of smartphones and tablets for classroom activities and school-related tasks. Statistically significant differences were identified among stakeholder groups, with students expressing the highest level of acceptance and willingness to use smartphones in biology lessons. Smartphones are predominantly perceived as convenient tools for information retrieval, collaborative work, and access to digital learning materials, reflecting a high level of digital literacy and technological self-confidence among contemporary students. The third empirical quantitative study examines the relationship between mobile device use and the development of 21st-century skills, which are considered essential competences for a sustainable future. The findings show that smartphones and tablets are primarily recognized as contributors to the development of digital and information skills, whereas their contribution to higher-order cognitive and collaborative skills, such as critical thinking and creativity, is perceived as considerably weaker. The second part of the dissertation presents two practical case studies from authentic biology teaching contexts. The first examines the use of the Pl@ntNet application for plant identification, which proved to be highly motivating and effective in addressing plant blindness, although traditional identification keys still ensured the highest accuracy. The second case study focuses on the use of the Google Lens application for identifying marine organisms, demonstrating increased student engagement despite being perceived as more demanding than book-based identification. Overall, the integration of empirical and practical findings confirms that smart mobile devices offer the greatest added value when they enhance motivation, support learning in real-world contexts, and increase accessibility to learning opportunities. At the same time, the results clearly indicate that technology cannot replace traditional teaching methods but can only complement them meaningfully. The dissertation concludes that smartphones and tablets represent a valuable supplement to biology education, particularly in fostering digital competences and promoting active student engagement, provided their use is purposeful, pedagogically guided, and combined with traditional approaches such as laboratory work, field activities, and textbooks.
Keywords:biology, mobile devices, smartphones, digital competences, 21st-century skills.


Comments

Leave comment

You must log in to leave a comment.

Comments (0)
0 - 0 / 0
 
There are no comments!

Back
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica