| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Izpostavljenost nasilju s strani pacientov kot dejavnik tveganja za izgorelost pri medicinskih sestrah
Avtorji:ID Podkrajšek, Mojca (Avtor)
ID Plemenitaš Ilješ, Anja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Cilar Budler, Leona (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Podkrajsek_Mojca_2026.pdf (2,15 MB)
MD5: 3896FD657BDAF1787C96E7153BE26647
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Uvod: Nasilje nad medicinskimi sestrami je resen globalni problem zdravja pri delu in eden največjih izzivov sodobnih bolnišnic. Zmanjšuje občutek varnosti, zadovoljstvo pri delu ter povečuje tveganje za duševno stisko in izgorelost. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo z anketnim vprašalnikom, povzetim po obstoječi raziskavi, ki vključuje lestvico nasilja na delovnem mestu, lestvico zadovoljstva z delom, ocenjevalno lestvico socialne podpore, lestvico izgorelosti ter lestvico namere medicinskih sester po zamenjavi delovnega mesta. Namen zaključnega dela je preučiti vpliv nasilja pacientov na tveganje za izgorelost pri medicinskih sestrah. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 130 medicinskih sester, zaposlenih na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene nege. Ugotovili smo, da so medicinske sestre zaposlene v urgentnih službah in na intenzivnih psihiatričnih oddelkih, poročale o večji izpostavljenosti nasilju s strani pacientov (M = 6,4; SD = 4,0) v primerjavi s tistimi, ki opravljajo delo v drugih enotah zdravstvene nege (M = 3,9; SD = 4,2), pri čemer pa razlike pri izgorelosti niso bile statistično pomembne (p > 0,05). Razprava in zaključek: Obvladovanje nasilja na delovnem mestu pomembno zmanjšuje tveganje za izgorelost. Višje zadovoljstvo pri delu pa prispeva k manjši izgorelosti in nižji nameri po menjavi delovnega mesta.
Ključne besede:nasilje na delovnem mestu, zdravstveni delavci, duševno zdravje
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Podkrajšek]
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/DKUM-96778 Novo okno
UDK:364.632+616-052:614.253.5(043.2)
COBISS.SI-ID:269796611 Novo okno
Datum objave v DKUM:12.03.2026
Število ogledov:193
Število prenosov:88
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FZV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:28.01.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Exposure to patient violence as a risk factor for burnout in nurses
Opis:Introduction: Workplace violence against nurses represents a serious global occupational health problem and one of the significant challenges faced by modern hospitals. It reduces the sense of safety and job satisfaction while increasing the risk of psychological distress and burnout. Methods: In the theoretical part, we used a descriptive method. In the empirical part, we conducted a survey using a questionnaire adapted from an existing study that includes a workplace violence scale, a job satisfaction scale, a social support assessment scale, a burnout scale, and a scale measuring nurses' intentions to change jobs. The purpose of the thesis is to examine the impact of patient violence on the risk of burnout among nurses. Results: The survey involved 130 nurses employed in secondary and tertiary healthcare. We found that nurses employed in emergency services and intensive psychiatric wards reported greater exposure to patient violence (M = 6,4; SD = 4,0) compared to those working in other healthcare units (M = 3,9; SD = 4,2), while differences in burnout were not statistically significant (p > 0,05). Discussion and conclusion: Managing and reducing workplace violence significantly reduces the risk of burnout, while higher job satisfaction is associated with lower levels of burnout and a reduced intention to leave the profession.
Ključne besede:workplace violence, healthcare workers, mental health


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici