| Abstract: | V EU je prepoved diskriminacije tako splošno načelo kot temeljna pravica, ki je bila razvita predvsem v okviru zaposlovanja in le delno razširjena na področje ponujanja blaga in storitev na trgu – in sicer na podlagi spola, etnične pripadnosti in narodnosti. Slovenski zakonodajalec je s sprejetjem Zakona o varstvu pred diskriminacijo presegel obseg sekundarnega prava EU, saj je prepovedal diskriminacijo na podlagi vseh osebnih značilnosti tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Zato Listina EU o temeljnih pravicah ne velja na vseh področjih, ki jih zajema ta zakon. Kljub temu, kot prikazuje ta prispevek, tudi kadar se Listina in obsežna sodna praksa Sodišča EU formalno ne uporabita, njuna načela ostajajo pomembna kot smernice za razlago, saj pomagajo oblikovati standarde za presojo enakosti in diskriminacije. Osrednje vprašanje, ki ga postavlja presoja diskriminacije v zasebnopravnih razmerjih, in ki ga ta članek naslavlja, je, ali se prepoved diskriminacije uporablja in razlaga enako v kontekstu javnih in zasebnih akterjev na trgu. |
|---|
