| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Spoznanje in konverzacija : Jezikovne hibe na ozadju Griceove teorije implikatur
Avtorji:ID Šetar, Niko (Avtor)
Datoteke:.pdf RAZ_Setar_Niko_2025.pdf (436,40 KB)
MD5: 92B5F96718A5325FDDE2DEF98D9E27A5
 
URL https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/4943
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Znanstveno delo
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
UZUM - Univerzitetna založba Univerze v Mariboru
Opis:V zadnjih letih je neformalna epistemologija dodobra osredotočena na teorijo spoznavnih vrlin in hib, ki izhaja iz Aristotelove etike vrlin, in se deli na dva ključna pristopa: reliabilizem in responsibilizem, ki nudita sorodne a nasprotujoče si poglede na naravo tovrstnih vrlin in hib. Delo Quassima Cassama je poglobilo splošno dojemanje hib v strokovni javnosti kot vedenj, ki onemogočajo dostop do znanja in se klasificirajo v kategorije glede na zvestobo. Teorija spoznavnih vrlin in hib je s seboj pripeljala tudi teorijo argumentacijskih vrlin, h kateri je najpomembneje prispeval Andrew Aberdein, ki analizira prenos znanja in prepričanja skozi argumentacijo. Argumentacijske hibe taista teorija opredeli kot lastnosti, ki vodijo v zmotno uporabo argumentacije in sprejem pomanjkljivih argumentov. Vendar pa Cohen opozarja, da vsi načini prenosa znanja, na primer enostavne inferenčne izjave ali učilniška konverzacija, niso nujno argumentativni. Ker je v teh primerih prenos znanja ali prepričanja vseeno lahko prisoten na neargumentacijski način, je smiselno poiskati argumentacijski-sorodno vrsto hibe, ki se utegne pojavljati v tovrstnem prenosu prepričanj. Možnost opredelitve takšnih hib najdemo v Griceovi teoriji implikatur, kjer pomanjkljive izjave sprožijo pragmatične implikacije, kar odpira prostor za raziskovanje manifestacije spoznavnih hib v jeziku v neargumentativnih kontekstih prenosa znanja ali prepričanja.
Ključne besede:spoznavna hiba, argumentacijska hiba, konverzacija, implikatura, epistemologija, filozofija jezika
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:31.12.2024
Kraj izida:Maribor
Založnik:Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Leto izida:2024
Št. strani:26
Številčenje:Letn. 28, št. 2
PID:20.500.12556/DKUM-97157 Novo okno
DOI:10.18690/analiza.28.2.285-310.2024 Novo okno
ISSN pri članku:2712-4916
Datum objave v DKUM:20.02.2026
Število ogledov:137
Število prenosov:8
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Knowledge and Conversation : Linguistic Vices in the Context of Grice’s Theory of Implicatures
Opis:Recently, informal epistemology has centred on a theory of epistemic virtues and vices, rooted in Aristotle's virtue ethics and divided into two key approaches: reliabilism and responsibilism, which offer related but contrasting views. Quassim Cassam's work has advanced the perception of vices as behaviours that prevent access to knowledge, classified by fidelity. The theory of epistemic virtues and vices has also led to the theory of argumentative virtues, notably developed by Andrew Aberdein, who examines the transmission of knowledge and belief through argumentation. Argumentative vices, by the same theory, are characteristics that lead to fallacious argumentation and acceptance of flawed arguments. However, Cohen argues that not all knowledge transfer – such as inferential statements or classroom conversation – is necessarily argumentative. Since belief transfer can occur non-argumentatively, it is reasonable to seek an argumentation-related vice in such cases. Grice's theory of implicatures suggests flawed statements generate pragmatic implications, creating space to examine epistemic vices in language within non-argumentative belief transfer contexts.
Ključne besede:epistemic vice, argumentative vice, conversation, implicature, epistemology, philosophy of language


Zbirka

To gradivo je del naslednjih zbirk del:
  1. Analiza

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici