| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Učinkovitost ozelenitve medvrstnega prostora v integriranem pridelovanju hmelja
Avtorji:ID Osojnik, Jana (Avtor)
ID BAVEC, Franci (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Osojnik_Jana_2009.pdf (654,35 KB)
MD5: 69D12C6617C38330AE627C6C69E8629A
PID: 20.500.12556/dkum/9638d34c-6ab1-436f-90a7-fb646fa09bab
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Organizacija:FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:Na poskusnem polju Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo leta 2005, po zadnjem osipavanju hmelja, v medvrstni prostor sejali različne dosevke: oljno redkev (Raphanus sativus), belo gorjušico (Sinapis alba), črno deteljo (Trifolium pratense) in mešanico: ajdo (Fagopyrum esculentum), grašico (Vicia sp.) in facelijo (Phacelia tanatacetifolia). Sočasno smo izvedli kontrolno obravnavo (brez dosevka). Poskus je bil zasnovan kot enofaktorski, s petimi obravnavanji v treh ponovitvah. S poskusom smo želeli preveriti prednosti in slabosti dosejavanja medvrstnega prostora v hmeljišču ter spremljati prirast dosevkov. Ugotoviti smo želeli tudi to, v kolikšnem obsegu lahko nadomestimo organsko snov v tleh. Sklepamo lahko, da je za ozelenitev najprimernejša oljna redkev, ki je poleg najvišjih prirastov in intenzitete rasti tudi dokaj neobčutljiva na gaženje s stroji. Sprejemljive rezultate je od začetka kazala tudi mešanica: ajde, facelije in grašice, vendar je ajda, ki se je polomila, dala proti koncu rastne dobe slabše rezultate. Za črno deteljo je bilo neugodno zasenčevanje, vendar pa je bujno rastla po spravilu hmelja, ko je bilo več svetlobe. Bela gorjušica se je v poskusu pokazala kot najmanj primerna zaradi najmanjšega deleža prirasta organske mase.
Ključne besede:hmelj, ozelenitev, dosevki, organska snov, pridelek
Kraj izida:Maribor
Leto izida:2009
PID:20.500.12556/DKUM-9776 Novo okno
COBISS.SI-ID:2741036 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:RO597EBB
Datum objave v DKUM:27.02.2009
Število ogledov:3224
Število prenosov:214
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FKBV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:OF EFFICIENCY GREEN COVER IN INTERROWS UNDER INTEGRATED HOP PRODUCTION
Opis:At the experimental field of Slovenian Institute for Hop Research and Brewing the treatments with cover crops: fodder radish (Raphanus sativus), white mustard (Sinapis alba), red clover (Trifolium pratense) and mixture; buckwheat (Fagopyrum esculentum), vetch (Vicia sp.) and phacelia (Phacelia tanatacetifolia) plus control treatment (without crop) were established after the last shed of hop in 2005. The experiment was designed as a randomized block, with five treatments in three repetitions. The aim of the research was to identify advantages and weaknesses of seeding cover crops in hop field and to find the extent to which the organic matter in the ground can be substituted. Based on the results of the experiment, we can conclude that the most appropriate is fodder radish due to a rapid volume increases, growth intensity and insensitiveness for trampling with heavy machinery. At first, we achieved acceptable results with the mixture (buckwheat, phacelia and vetch), however buckwheat, which had broken up, gave the worst results at the end of the growing period. Red clover had been annoyed by screening from light interception, such as white mustard, which gave the least organic matter for increasing humus in the soil.
Ključne besede:hop, green cover / cover crop, cover crop, organic matter, yield.


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici