| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Zeleno zavajanje in kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Avtorji:ID Tišler Doblekar, Tara (Avtor)
ID Dobovšek, Bojan (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Tisler_Doblekar_Tara_2026.pdf (820,90 KB)
MD5: 1B7A07E5FDBAAEBFCFABAB2A20039137
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Diplomsko delo obravnava zeleno zavajanje z vidika varnostnih ved in kriminologije. Pojav ni zgolj etična problematika trženja, temveč prerašča v sistemsko obliko korporativne kriminalitete. Analiza temelji na kvalitativnem pregledu sekundarnih virov, kot so akademske literature, zakonodajni dokumenti in poročila Evropske komisije. Zeleno zavajanje izhaja iz kombinacije finančnih spodbud trga, regulativnih pomanjkljivosti in informacijske asimetrije med podjetji in javnostjo. Statistični podatki za leto 2024 kažejo globalni upad incidentov, a hkrati 27-% povečanje resnejših prevar v Evropi in Severni Ameriki, kjer podjetja namerno prikrivajo kršitve standardov ESG. Nezaupanje potrošnikov je razširjeno: 91 % jih dvomi v resničnost okoljskih trditev blagovnih znamk. Po podatkih Evropske komisije je 53 % takih trditev nejasnih ali zavajajočih, 40 % pa jih ni podprtih z nobenimi dokazi. Teoretični okvir zelene kriminologije pojav umešča med oblike škodljivega ravnanja, ki pogosto presegajo klasične pravne meje. Zakonodajni odziv zajema Direktivo (EU) 2024/825 in predlagano Direktivo o zelenih trditvah, ki uvajata sankcije do 4 % letnega prometa podjetja. V slovenskem poslovnem okolju področje urejata ZVPot-1 in Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, vendar so bila podjetja le redko sankcionirana. Učinkovito omejevanje zelenega zavajanja zahteva vključitev okoljske etike v temeljne varnostne sisteme, zavezujoče standarde korporativnega poročanja in okrepljeno sodelovanje med regulativnimi organi.
Ključne besede:zeleno zavajanje, korporativna kriminologija, korporativna kriminaliteta, standardi ESG, diplomske naloge
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:T. Tišler Doblekar
Leto izida:2026
Leto izvedbe:2026
Št. strani:IX f., 34 str.
PID:20.500.12556/DKUM-97934 Novo okno
UDK:343.9:502.12(043.2)
COBISS.SI-ID:283890179 Novo okno
Datum objave v DKUM:07.07.2026
Število ogledov:208
Število prenosov:11
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:28.04.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Greenwashing and criminality
Opis:This thesis examines greenwashing from the perspective of security studies and criminology. The phenomenon in not merely an ethical issue in marketing, but has evolved into a systemic form of corporate crime. The analysis is based on a qualitative review of secondary sources, such as academic literature, legislative documents and European Commission reports. Greenwashing stems from a combination of market financial incentives, regulatory shortcomings and information asymmetry between companies and the public. Statistics for 2024 show a global decline in incidents, yet a 27 % increase in more serious frauds in Europe and North America, where companies are deliberately concealing violations of ESG standards. Consumer distrust is widespread: 91 % doubt the veracity of brands’ environmental claims. According to European Commission data, 53 % of such claims are vague or misleading, while 40% are not supported by any evidence. The theoretical framework of green criminology classifies this phenomenom as a form of harmful conduct that often transcends traditional legal boundaries. The legislative response includes Directive (EU) 2024/825 and the proposed Green Claims Directive, which introduce penalties of up to 4 % of a company’s annual turnover. In the Slovenian business environment, the field is regulated by ZVPot-1 and the Consumer Protection Act against Unfair Commercial Practices, but companies have rarely been sanctioned. Effectively curbing greenwashing requires the integration of environmental ethics into core goverance systems, binding corporate reporting standards, and strenghtened cooperation amog regulatory authorities.
Ključne besede:greenwashing, corporate criminology, ESG standards, EU legislation, crisis of confidence


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici