| Abstract: | Magistrsko delo predstavlja z vidika sistemsko-funkcijskega jezikoslovja opravljeno kvalitativno raziskavo diskurza o podnebnih spremembah, kot ga objavljajo tabloidi in časopisi velikega formata (angl. broadsheet). Raziskava vključuje osem naključno izbranih člankov o podnebnih spremembah iz leta 2023, objavljenih v časopisu velikega formata The Guardian in tabloidu Daily Mail. V središču raziskave so entitete, vezane na podnebne spremembe, ki so po tipologiji, ki sta jo razvila Martin in Rose (2003), razvrščene v različne skupine. Določeni so tudi tipi procesov, v katerih se pojavljajo, tipi vrednotenja po teoriji, ki sta jo razvila Martin in White (2005), ter funkcija entitete v besedni zvezi, v kateri se pojavlja, (tj. levi prilastek, jedro in desni prilastek). Cilj magistrskega dela je prikazati aktualno rabo jezika v novinarskih člankih o podnebnih spremembah z vidika sistemsko-funkcijskega jezikoslovja.
Teoretični del magistrskega dela se najprej posveča razlagi podnebnih sprememb, ki so eden izmed najbolj obravnavanih problemov, s katerimi se sooča ves svet. Podnebne spremembe so tako opredeljene kot spremembe v vremenu (npr. vlagi, oblačnosti, padavinah), ki se skozi čas odražajo v spremembah v podnebju (Singh, 2007). Trenutne podnebne spremembe so v glavnem posledica človeških aktivnosti (Chakraborty idr., 2014; IPCC, 2007a; Mac idr., 1998; Singh, 2007), ki v okolje sproščajo toplogredne pline (npr. ogljikov dioksid, dušikov oksid, metan), ki absorbirajo in ponovno oddajajo infrardeče sevanje (United Nations, 1992). Toplogredni plini se v okolje sproščajo zaradi različnih človeških aktivnosti, kot so energetika, industrija, krčenje gozdov, kmetijstvo in transport (Chakraborty idr., 2014).
Podnebne spremembe se kažejo v višanju temperature zraka in oceanov, taljenju ledenikov in permafrosta, pogostejših padavinah in poplavah, dvigovanju morske gladine in večji kislosti oceanov zaradi povečane koncentracije ogljikovega dioksida. Raziskave kažejo, da se je povprečna svetovna temperatura do leta 2017 dvignila za približno 1 °C nad temperaturo predindustrijskega časa (IPCC, 2018, p. 51).
Podnebne spremembe prav tako ustvarjajo ekstremno vreme, ki se kaže v redkejših (zelo) mrzlih in pogostejših toplih in vročih dnevih in nočeh ter zakasnjenem zmrzovanju jezer (IPCC, 2012). Podnebne spremembe lahko pospešijo kroženje vode, lahko pa pride tudi do pomanjkanja pitne vode, pogostejših poplav, uničenja ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter izumrtja živalskih in rastlinskih vrst (Chakraborty idr., 2014). Poleg tega bo zaradi suše, poplav, pomanjkanja vode, bolezni, škodljivcev ipd. oslabljeno kmetijstvo (Chakraborty idr., 2014). Podnebne spremembe prav tako negativno vplivajo na zdravje, saj lahko med drugim povzročajo podhranjenost, srčno-žilne bolezni, bolezni dihal in tudi smrt zaradi toplotnega stresa (Haines in Patz, 2004).
Glavna rešitev za ublažitev posledic podnebnih sprememb je prilagoditev podnebnim spremembam z vidika ekoloških, socialnih in ekonomskih sistemov, kot so zaščita biotske raznovrstnosti, razsoljevanje, zbiranje deževnice ter izboljšanje higiene in zdravstvenih storitev (Chakraborty idr., 2014).
Nadalje se teoretični del posveča poročanju o podnebnih spremembah. Pri izoblikovanju mnenja širše publike o podnebnih spremembah imajo mediji osrednjo vlogo. Časopisi se pri poročanju o podnebnih spremembah velikokrat opirajo na »uravnovešeno poročanje« (angl. »balanced reporting«), pri katerem z željo po nevtralnosti enakovredno zastopajo nasprotujoča si mnenja o podnebnih spremembah, kar ustvarja pristranskost, saj je skeptikom namenjenega nesorazmerno več prostora kot znanstvenikom (Entman, 1989). Tako časopisi podnebne spremembe obravnavajo kot nerazrešeno vprašanje in v javnosti kljub znanstvenemu konsenzu ustvarjajo mišljenje, da so mnenja med znanstveniki močno deljena (Dunwoody in Peters, 1992; Boykoff in Boykoff, 2004). |
|---|
