| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Različni pristopi pri obravnavi otroka s hiperkinetično motnjo
Avtorji:ID Ričnik, Mirjam (Avtor)
ID Kegl, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Klanjšek, Petra (Komentor)
Datoteke:.pdf VS_Ricnik_Mirjam_2026.pdf (1,03 MB)
MD5: 8E45563BEEDC1A5F0F9CB417529931C7
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Opis:Uvod: Hiperkinetična motnja je ena pogostejših motenj pri otrocih, zato je potrebno ozaveščanje javnosti in strokovnih delavcev ter zgodnje prepoznavanje in ustrezna obravnava. Namen zaključnega dela je raziskati najučinkovitejše pristope pri obravnavi otroka s hiperkinetično motnjo. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature v tujih podatkovnih bazah: PubMed, Cinahl in Web of Science. Analizo literature smo prikazali v diagramu PRISMA. Naredili smo evalvacijsko tabelo in narativno sintezo vključenih virov. Rezultati: Skupno je bilo vključenih sedem virov. Rezultati kažejo, da imajo nefarmakološke intervencije pri otrocih in mladostnikih s hiperkinetično motnjo lahko pozitiven učinek, vendar z različno učinkovitostjo. Telesna aktivnost se je izkazala kot ena izmed obetavnih intervencij predvsem pri zmanjševanju simptomov in izboljšanju socialnega delovanja. Možgansko-računalniški trening pozornosti je zmanjšal simptom nepozornosti. Intervencije čuječnosti so pokazale mešane rezultate. Barvanje mandal je izboljšalo raven pozornosti, vendar je bila raziskava izvedena na majhnem vzorcu. Razprava in zaključek: Na podlagi pregledane literature lahko zaključimo, da so nefarmakološke intervencije lahko učinkovite, vendar predvsem kot dopolnilne oblike zdravljenja. Največ podpore imajo telesna aktivnost, možgansko-računalniški trening in barvanje mandal. Intervencije je zato smiselno vključevati v celostno in individualno obravnavo, ki povezuje otroka, družino, šolo in zdravstvene delavce.
Ključne besede:hiperkinetična motnja, otroci, intervencije
Kraj izida:Maribor
Založnik:[M. Ričnik]
Leto izida:2026
PID:20.500.12556/DKUM-98556 Novo okno
UDK:616.89-008.47-053.6(043.2)
COBISS.SI-ID:285686019 Novo okno
Datum objave v DKUM:28.08.2026
Število ogledov:124
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FZV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:19.06.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Different approaches to treating a child with hyperkinetic disorder
Opis:Introduction: Hyperkinetic disorder is one of the more common disorders in children, which highlights the need for awareness among the public and healthcare workers, as well as early detection and proper treatment. The aim of this thesis was to examine the most effective approaches in the treatment of children with hyperkinetic disorder. Methods: A literature review was conducted using international databases: PubMed, CINAHL, and Web of Science. The literature selection process was presented using a PRISMA diagram. An evaluation table and a narrative synthesis of the included studies were prepared. Results: A total of seven studies were included. The results show that non-pharmacological interventions in children and adolescents with hyperkinetic disorder may have a positive effect, but with varying effectiveness. Physical activity was identified as one of the more promising interventions, particularly in reducing symptoms and improving social functioning. Computer-based attention training reduced symptoms of inattention. Mindfulness interventions showed mixed results. Mandala colouring improved attention levels, although the study was conducted on a small sample. Discussion and conclusion: Based on the reviewed literature, it can be concluded that non-pharmacological interventions may be effective, mainly as a complementary form of treatment. The strongest support was found for physical activity, computer-based attention training, and mandala colouring. These interventions should be integrated into a holistic and individual approach involving the child, family, school, and healthcare professionals.
Ključne besede:hyperkinetic disorder, children, interventions


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici