Empirična analiza dejavnikov krožnega gospodarstva v državah Evropske unije

Murkovič, Tina

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Empirična analiza dejavnikov krožnega gospodarstva v državah Evropske unije
Avtorji:	ID Murkovič, Tina (Avtor) ID Boršič, Darja (Mentor) Več o mentorju...
Datoteke:	UN_Murkovic_Tina_2026.pdf (2,32 MB) MD5: 70C43C83475B415E2786C212F9D30EBE
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo/naloga
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Opis:	Osrednji namen diplomskega dela je ekonometrična analiza dejavnikov, ki vplivajo na krožnost gospodarstva v državah Evropske unije. Sprva smo v teoretičnem delu opredelili koncept krožnega gospodarstva, predstavili ključne modele in kazalnike ter analizirali razvoj politik krožnega gospodarstva v Evropski uniji. Posebno pozornost smo namenili kazalniku krožna raba materialov, ki predstavlja osrednji pokazatelj stopnje krožnosti gospodarstva. V nadaljevanju smo pregledali dosedanje empirične raziskave s področja krožnega gospodarstva ter ugotovili najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na njegovo uspešno implementacijo. V empiričnem delu smo analizirali vpliv izbranih ekonomskih in okoljskih dejavnikov na krožnost gospodarstva, pri čemer smo kot odvisno spremenljivko uporabili kazalnik krožna raba materialov. Analiza je bila izvedena za leti 2014 in 2022 z uporabo metode najmanjših kvadratov. Pri obeh analiziranih letih smo preverili ustreznost specifikacije modela, nato pa še veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Rezultati kažejo, da imajo na krožno rabo materialov največji vpliv izdatki za raziskave in razvoj, ki se v obeh analiziranih letih izkažejo kot najpomembnejši dejavnik spodbujanja krožnosti gospodarstva. Poleg tega na krožnost gospodarstva statistično značilno vplivajo tudi domača poraba materialov, količina nastalih odpadkov ter število zaposlenih v krožnem sektorju. Pri izdatkih za raziskave in razvoj, količini nastalih odpadkov in številu zaposlenih v krožnem sektorju smo, skladno z ugotovitvami dosedanjih raziskav, ugotovili pozitiven vpliv na krožno rabo materialov. Pri domači porabi materialov smo dokazali statistično značilne negativne vplive.
Ključne besede:	ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, krožno gospodarstvo, stopnja krožne rabe materialov, države Evropske unije.
Kraj izida:	Maribor
Založnik:	T. Murkovič]
Leto izida:	2026
PID:	20.500.12556/DKUM-98611
UDK:	338.1:330.4
COBISS.SI-ID:	288818435
Datum objave v DKUM:	25.08.2026
Število ogledov:	156
Število prenosov:	21
Metapodatki:
Področja:	EPF
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:	24.06.2026

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Empirical analysis of the determinants of the circular economy in European Union countries
Opis:	The main purpose of this thesis is to conduct an econometric analysis of the determinants influencing the circular economy in the countries of the European Union. In the theoretical part, we first defined the concept of the circular economy, presented its key models and indicators, and analysed the development of circular economy policies within the European Union. Special attention was devoted to the circular material use rate indicator, which represents the central measure of the level of circularity in the economy. Furthermore, we reviewed previous empirical research in the field of the circular economy and identified the most important factors influencing its successful implementation. In the empirical part, we analysed the impact of selected economic and environmental factors on the circular economy, using the circular material use rate as the dependent variable. The analysis was conducted for the years 2014 and 2022 using the ordinary least squares method. For both analysed years, we examined the adequacy of the model specification and subsequently verified the validity of the assumptions of the ordinary least squares method. The results show that expenditure on research and development has the strongest impact on the circular material use rate, proving to be the most important factor in promoting the circular economy in both analysed years. In addition, domestic material consumption, the amount of waste generation, and the number of employees in the circular sectors also have a statistically significant effect on the circular economy. In line with the findings of previous studies, we found a positive impact of expenditure on research and development, the amount of generated waste, and the number of employees in the circular economy sectors on the circular use of materials. In contrast, domestic material consumption was found to have statistically significant negative effects.
Ključne besede:	econometric analysis, ordinary least squares method, circular economy, circular material use rate, European Union countries.

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj