Botanična sestava polnaravnih travnikov severovzhodne Slovenije glede na način rabe in nadmorsko višino : diplomsko delo

Schatz, Tia

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Botanična sestava polnaravnih travnikov severovzhodne Slovenije glede na način rabe in nadmorsko višino : diplomsko delo
Avtorji:	ID Schatz, Tia (Avtor) ID Gselman, Anastazija (Mentor) Več o mentorju... ID Lisec, Urška (Komentor)
Datoteke:	VS_Schatz_Tia_2026.pdf (716,71 KB) MD5: EBE591CE2FC55E577E0FC64FF0F58C12
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Diplomsko delo/naloga
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Opis:	Raziskava je bila izvedena na 36 travniških površinah, ki se nahajajo na 21 kmetijskih gospodarstvih. Botanični popisi so bili izvedeni spomladi, pred prvo košnjo oziroma pašo, v letih 2019–2023. Diplomsko delo obravnava vpliv načina rabe (P – pašnik; PK – pašno-kosna raba travinja; 2K – 2-kosni travnik; 3K – 3-kosni travnik) in nadmorske višine (do 300 m, 300–600 m in nad 600 m) na botanično sestavo ter rastlinsko pestrost polnaravnih travnikov severovzhodne Slovenije. Za posamezne vrste so bili ocenjeni deleži v travni ruši, nato pa so bile rastline razvrščene v tri funkcionalne skupine (trave, metuljnice in zeli). Rastlinska pestrost je bila ovrednotena s številom vrst (S), Shannonovim indeksom (H), Simpsonovim indeksom (D), Simpsonovim indeksom pestrosti (D1), Simpsonovo dominanco (D2) in enakomernostjo (E). Rezultati kažejo, da je način rabe pomembneje vplival na botanično sestavo in vrednosti indeksov pestrosti kot nadmorska višina. Največji delež trav je bil ugotovljen pri PK rabi, največji delež metuljnic na 3K travnikih, največji delež zeli pa v sestavi 2K travnikov. Manj intenzivna raba (2K) je izkazovala največjo rastlinsko pestrost, najvišji Shannonov indeks in največjo enakomernost, medtem ko je bila pri PK rabi ugotovljena manjša pestrost in večja dominanca posameznih rastlinskih vrst. Nadmorska višina je vplivala predvsem na pojavljanje posameznih dominantnih vrst. Njen vpliv na splošno razmerje med funkcionalnimi skupinami pa je manjši. Rezultati potrjujejo, da zmerna raba travinja prispeva k ohranjanju botanično pestre in uravnoteženo sestavljene travne ruše. Prav tako je manj intenzivna raba pomembna za trajnostno gospodarjenje na polnaravnih travnikih, tako v proizvodnem kot tudi v naravovarstvenem pogledu.
Ključne besede:	travinje, nadmorska višina, botanična sestava, način rabe
Kraj izida:	Maribor
Kraj izvedbe:	Maribor
Založnik:	T. Schatz
Leto izida:	2026
Št. strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (VI, 27 str.))
PID:	20.500.12556/DKUM-98617
UDK:	633.2/.3:582(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:	286414083
Datum objave v DKUM:	30.07.2026
Število ogledov:	234
Število prenosov:	28
Metapodatki:
Področja:	FKBV
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:	CC BY-NC-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/deed.sl
Opis:	Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo in zahteva, da uporabnik predelana dela objavi z enako licenco.
Začetek licenciranja:	24.06.2026

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Botanical Composition of Semi-Natural Grasslands in Northeastern Slovenia in Relation to Cutting Regime and Altitude
Opis:	The study was conducted at 36 grassland sites on 21 farms. Botanical surveys were carried out between 2019 and 2023 in spring, before the first mowing or grazing. The thesis examines the effects of management regime (P – pasture; PK – combined grazing and mowing; 2K – two-cut meadow; 3K – three-cut meadow) and altitude (<300 m, 300–600 m, and >600 m) on the botanical composition and plant diversity of semi-natural grasslands in northeastern Slovenia. For each plant species, its proportion in the sward was estimated, and the species were classified into three functional groups: grasses, legumes, and forbs. Plant diversity was evaluated using species richness (S), the Shannon diversity index (H), Simpson’s index (D), Simpson’s diversity index (D1), Simpson’s dominance index (D2), and evenness (E). The results indicate that the management regime had a stronger effect on botanical composition and diversity index values than altitude. The highest proportion of grasses was recorded under the PK management, the highest proportion of legumes in 3K meadows, and the highest proportion of forbs in 2K meadows. A less intensive management (2K) resulted in the greatest plant diversity, the highest Shannon diversity index, and the greatest evenness, whereas PK management was associated with lower diversity and greater dominance of individual plant species. Altitude mainly affected the occurrence of individual dominant species, while its effect on the overall ratio between functional groups was smaller. The results suggest that moderate grassland management helps maintain a botanically diverse and balanced sward composition. Less intensive management is also important for the sustainable management of semi-natural grasslands from both a production and nature conservation perspective.
Ključne besede:	grassland, altitude, botanical composition, management practices

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj