| Naslov: | UREDITEV DIREKTNE OBREMENITVE V OKVIRU SEPA |
|---|
| Avtorji: | ID Klander, Brigita (Avtor)
ID ZBAŠNIK, DUŠAN (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  VS_Klander_Brigita_2009.pdf (588,72 KB)
MD5: DDE68A11E530D03C5980B977209C369B
PID: 20.500.12556/dkum/e8d1e594-071d-4b6e-8f32-3325d356d920
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Diplomsko delo |
|---|
| Organizacija: | EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
|
|---|
| Opis: | Cilj programa SEPA je preoblikovati sedanji razdrobljeni trg v enoten domači trg za plačilne storitve v evroobmočju, ki ne razlikuje čezmejnih in domačih plačil. To sproži odstranitev vseh tehničnih, pravnih ter komercialnih preprek v trenutnem plačilnem trgu.
SEPA bo prinesla številne prednosti in spremembe za prav vse udeležence.
Potrošnik bo potreboval le en transakcijski račun, s katerega bo lahko opravljal kreditna plačila in direktne obremenitve kjerkoli v evro območju. Trgovci bodo lahko sprejeli katerokoli plačilno kartico z enim samim terminalom, kar bo tudi zmanjšalo njihove stroške. SEPA bo pomagala podjetjem poenostaviti njihov poslovni menedžment. Vse finančne transakcije bodo lahko opravljene z enega bančnega računa in z uporabo plačilnega instrumenta SEPA. Bankam bo omogočila širitev poslovanja in konkurenčnost na evropski ravni, saj bo lahko vsaka banka ponudila svoje storitve vsakemu v evro območju, brez dodatnih stroškov.
Projekt SEPA se je začel v maju 2002 z belo knjigo.
Pomembno leto za Slovenijo predstavlja zagotovo 2004, ko se je viziji SEPA pridružila tudi ZBS in postala enakopravni član EPC. V okviru ZBS se srečujejo različni interesi in mnenja bank, tako tudi glede tega, ali s projektom SEPA zamujamo ali ne. Ne glede na različna mnenja bank smo lahko enotni, da je SEPA realnost, ki jo lahko uresničujemo le organizirano s postavljeno in potrjeno projektno organizacijo. S postavitvijo projektne organizacije in dodelitvijo nalog in pristojnosti posameznim nosilcem se je zaključila prva faza načrtovanja in priprav. V drugi fazi prehajamo na implementacijo in razvoj. SEPA bo resnično zaživela le s konstruktivnim delom in sodelovanjem prav vsakega posameznega subjekta znotraj projektne organizacije.
Zavedamo se lahko, da slovenski bančni trg obsega (le) 0,5 % evropskega trga. Pojavlja se vprašanje o obvladovanju bančne likvidnosti v novem evrskem prostoru. A to ni edino vprašanje. Pomembno je vprašanje varnosti, pa problem tarif ter stroškov in varstvo konkurence in potrošnikov.
Prav z vsem se bo potrebno soočiti.
Najlepše bi bilo, da bi se predstavili s kakovostno in inovativno ponudbo na ravni SEPA in bi s tem pritegnili obseg drugih držav. Največja bojazen, ki visi nad nami, pa je zagotovo, če banke pričakovanj ne bodo uresničile in bodo iz glavnih »igralcev« v (slovenskih) plačilnih sistemih postale (v pogojih SEPA) uporabniki storitev tujih bank.
Si to lahko privoščimo? |
|---|
| Ključne besede: | projekt SEPA, direktna obremenitev, kreditna plačila, kartična plačila, plačilni sistem, TARGET |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Leto izida: | 2009 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-9867 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 9887260 |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:UEYRGK4I |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 19.06.2009 |
|---|
| Število ogledov: | 2412 |
|---|
| Število prenosov: | 182 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | EPF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
