| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Poslušanje slovenske ljudske glasbe v vrtcu : diplomsko delo
Avtorji:ID Herceg, Katarina (Avtor)
ID Denac, Olga (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf VS_Herceg_Katarina_2026.pdf (1,05 MB)
MD5: DA7253576DD93EEFAC14B22DEE34AFF9
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Opis:Slovenska ljudska glasba predstavlja pomemben del kulturne dediščine in ima v predšolskem obdobju pomembno vlogo pri oblikovanju otrokovega odnosa do ljudskega izročila. V diplomskem delu je obravnavano poslušanje slovenske ljudske glasbe v vrtcu. Namen dela je bil preučiti odzive otrok drugega starostnega obdobja na usmerjeno poslušanje slovenske ljudske glasbe, ugotoviti spremembe v njihovem poznavanju in interesu ter raziskati mnenja vzgojiteljic o vključevanju ljudske glasbe v pedagoško delo. Uporabljena je bila deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja z mešanim pristopom. V raziskavo je bilo vključenih 98 otrok iz petih vrtčevskih skupin in deset vzgojiteljic. Podatki so bili zbrani s strukturirano opazovalno lestvico in polstrukturiranimi intervjuji, obdelani pa z deskriptivno statistiko ter kvalitativno vsebinsko analizo. Rezultati so pokazali, da so se otroci na dejavnosti večinoma odzivali pozitivno, zlasti s pozornostjo, gibanjem, petjem, ritmičnim spremljanjem, sodelovanjem in izražanjem zanimanja za glasbila. Poznavanje ljudskih pesmi, ritma, melodij in glasbil se je med dejavnostjo postopoma razvijalo, medtem ko so bili otrokom manj poznani izvor posameznih ljudskih pesmi, njihov pomen ter povezava z ljudskimi običaji, prazniki, plesi in načinom življenja v preteklosti. Med starostnimi skupinami so se pokazale razlike, saj so starejši otroci pogosteje sodelovali verbalno, mlajši pa so se v dejavnosti vključevali predvsem s poslušanjem, opazovanjem izvajanja ter posnemanjem gibov. Vzgojiteljice so vključevanje slovenske ljudske glasbe ocenile kot pomembno, vendar premalo sistematično prisotno.
Ključne besede:slovenska ljudska glasba, predšolski otroci, poslušanje glasbe, kulturna dediščina
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:K. Herceg
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XII, 142 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-98691 Novo okno
UDK:373.2.091.3:78(043.2)
COBISS.SI-ID:285828867 Novo okno
Datum objave v DKUM:23.07.2026
Število ogledov:335
Število prenosov:45
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:PEF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:01.07.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Listening to Slovenian folk music in kindergarten
Opis:Slovenian folk music represents an important part of cultural heritage and plays an important role in the preschool period in shaping children's attitudes towards folk tradition. This diploma thesis examines listening to Slovenian folk music in kindergarten. The purpose of the thesis was to examine the responses of children in the second age group to guided listening to Slovenian folk music, to identify changes in their knowledge and interest, and to explore preschool teachers' opinions on the inclusion of folk music in pedagogical work. A descriptive method of empirical pedagogical research with a mixed-methods approach was used. The study included 98 children from five kindergarten groups and ten preschool teachers. Data were collected using a structured observation scale and semi-structured interviews, and were analysed using descriptive statistics and qualitative content analysis. The results showed that the children mostly responded positively to the activities, particularly through attention, movement, singing, rhythmic accompaniment, participation, and interest in musical instruments. Their knowledge of folk songs, rhythm, melodies, and instruments gradually developed during the activity, while the origin of individual folk songs, their meaning, and their connection with folk customs, holidays, dances, and ways of life in the past were less familiar to them. Differences between the age groups were also identified, as older children participated more often verbally, while younger children engaged in the activities mainly through listening, observing the performance, and imitating movements. The preschool teachers assessed the inclusion of Slovenian folk music as important, but insufficiently systematically present.
Ključne besede:Slovenian folk music, kindergarten, preschool children, listening to music, cultural heritage


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici