| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Vpliv zgodnjih življenjskih izkušenj na razvoj serijskih morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Avtorji:ID Krstić, Iva (Avtor)
ID Meško, Gorazd (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf UN_Krstic_Iva_2026.pdf (1,09 MB)
MD5: 21940368EB0EBFD4361C48A285163971
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FVV - Fakulteta za varnostne vede
Opis:Diplomsko delo raziskuje vpliv zgodnjih življenjskih izkušenj na razvoj serijskih morilcev. V ospredje postavlja vprašanje, kako otroštvo, družinsko okolje in travmatične izkušnje vplivajo na oblikovanje osebnosti ter kasnejše nasilno vedenje posameznika. Delo temelji na pregledu strokovne in znanstvene literature s področij kriminologije, psihologije, psihiatrije in viktimologije ter analizira ključne dejavnike, ki se pogosto pojavljajo v življenjskih zgodbah serijskih morilcev. Posebna pozornost je namenjena zgodnjim travmam, kot so zanemarjanje, fizična, čustvena in spolna zloraba, odsotnost varnih navezanosti ter odraščanje v disfunkcionalnih družinah. Raziskava pokaže, da takšne izkušnje pomembno vplivajo na razvoj empatije, samopodobe in sposobnosti vzpostavljanja zdravih medosebnih odnosov. Pri nekaterih posameznikih se kot odziv na dolgotrajne stiske razvijejo občutki odtujenosti, jeze in potrebe po nadzoru, ki se lahko izražajo skozi nasilne fantazije in druge deviantne vedenjske vzorce. Obravnavana je tudi MacDonaldova triada, ki vključuje močenje postelje, podtikanje požarov in mučenje živali, ter njen pomen pri prepoznavanju zgodnjih opozorilnih znakov tveganega razvoja. Teoretične ugotovitve so podprte z analizo izbranih primerov serijskih morilcev, pri katerih je mogoče prepoznati povezavo med neugodnimi izkušnjami v otroštvu in kasnejšim nasilnim ravnanjem. Delo ugotavlja, da nastanek serijskega morilca ni posledica enega samega dejavnika, temveč prepleta bioloških predispozicij, psiholoških značilnosti in socialnega okolja. Zaključni del poudarja pomen zgodnjega prepoznavanja stisk otrok ter vlogo družine, vzgojno-izobraževalnih ustanov, socialnih služb in zdravstvenega sistema pri preprečevanju razvoja hujših oblik nasilnega vedenja. Preventiva, pravočasna pomoč in podpora ranljivim posameznikom predstavljajo ključne dejavnike za zmanjševanje tveganja ter preprečevanje medgeneracijskega prenosa travm in nasilja.
Ključne besede:morilci, serijski morilci, psihološki razvoj, diplomske naloge
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Kraj izvedbe:Ljubljana
Založnik:I. Krstić
Leto izida:2026
Leto izvedbe:2026
Št. strani:V f., 46 str.
PID:20.500.12556/DKUM-98700 Novo okno
UDK:343.91:343.611-051(043.2)
COBISS.SI-ID:289609731 Novo okno
Datum objave v DKUM:01.09.2026
Število ogledov:78
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FVV
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:01.07.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The impact of early life experiences on the development of serial killers
Opis:This bachelor’s thesis examines the influence of early life experiences on the development of serial killers. It explores how childhood, family environment, and traumatic experiences shape personality development and contribute to later violent behavior. The thesis is based on a review of academic and professional literature in the fields of criminology, psychology, psychiatry, and victimology, and analyzes the key factors that frequently appear in the life histories of serial killers. Special attention is given to early childhood trauma, including neglect, physical, emotional, and sexual abuse, the absence of secure attachment, and growing up in dysfunctional family environments. The findings suggest that these experiences can significantly affect the development of empathy, self-esteem, and the ability to form healthy interpersonal relationships. In some individuals, prolonged exposure to adversity may result in feelings of alienation, anger, and a need for control, which can manifest through violent fantasies and other forms of deviant behavior. The thesis also examines the MacDonald triad, bedwetting, fire-setting, and cruelty to animals and discusses its relevance as a potential indicator of early developmental risk factors. The theoretical framework is supported by an analysis of selected serial killer case studies, highlighting the connection between adverse childhood experiences and subsequent violent behavior. The findings indicate that the development of a serial killer cannot be attributed to a single cause but rather to a complex interaction of biological predispositions, psychological characteristics, and environmental influences. The thesis concludes by emphasizing the importance of recognizing signs of childhood distress at an early stage and highlights the role of families, educational institutions, social services, and healthcare professionals in preventing the development of severe violent behavior. Early intervention, appropriate support, and effective prevention strategies are essential for reducing risk and breaking the intergenerational cycle of trauma and violence
Ključne besede:killers, trauma, abuse, family, empathy


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici