| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Duševno zdra(haha)vje: povezave med uporabo humorja in duševnim zdravjem ter duševno zdravje komikov : magistrsko delo
Avtorji:ID Veldin, Aaron Marcel (Avtor)
ID Plohl, Nejc (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Veldin_Aaron_Marcel_2026.pdf (1021,73 KB)
MD5: 3D2D7672427E323B9A115CF1586F1C16
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V magistrskem delu smo raziskali, kako se različni načini uporabe humorja povezujejo z vidiki duševnega zdravja in kako se duševno zdravje komikov razlikuje od duševnega zdravja splošne populacije. V raziskavi je sodelovalo 40 komikov in 292 udeležencev, ki se s komedijo niso ukvarjali. Za merjenje kazalcev duševnega zdravja smo uporabili Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa DASS-21 ter Lestvico zadovoljstva z življenjem SWLS. Uporabo humorja smo merili z Vprašalnikom stilov humorja HSQ, ki ugotavlja posameznikovo nagnjenost k rabi povezovalnega, samookrepitvenega, agresivnega in samoomalovaževalnega humorja. Samoomalovaževalni humor se je v vseh regresijskih modelih izkazal za najmočnejši negativni napovednik duševnega zdravja, saj je pozitivno napovedoval depresivnost, anksioznost in stres, negativno pa zadovoljstvo z življenjem. Po drugi strani se je samookrepitveni humor izkazal za pomemben zaščitni dejavnik, saj je negativno napovedoval depresivnost in stres, pozitivno pa zadovoljstvo z življenjem. Povezovalni humor je negativno napovedoval depresivnost in anksioznost, med agresivnim humorjem in kazalci duševnega zdravja pa povezav nismo odkrili. Dodatno v raziskavi nismo ugotovili razlik v depresivnosti, anksioznosti, stresu in zadovoljstvu z življenjem med vzorcem komikov in splošnim vzorcem, s čimer smo nekoliko omajali tako imenovani »paradoks žalostnega klovna«. Menimo, da naša raziskava pomembno prispeva k razumevanju vloge humorja v kontekstu duševnega zdravja in lahko služi kot dobro izhodišče za razvoj novih preventivnih oziroma promocijskih dejavnosti na tem področju. Pomemben doprinos naše raziskave vidimo tudi v razbijanju stereotipov o komikih, kar lahko med drugim spodbudi kreacijo smernic za odgovornejše poročanje o njihovem duševnem zdravju.
Ključne besede:stili humorja, duševno zdravje, komiki, paradoks žalostnega klovna
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:A. M. Veldin
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 62 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-98851 Novo okno
UDK:159.942.3:613.86(043.2)
COBISS.SI-ID:287101955 Novo okno
Datum objave v DKUM:06.08.2026
Število ogledov:168
Število prenosov:27
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:13.07.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Mental He(hehe)alth: Associations Between Humor Use and Mental Health, and the Mental Health of Comedians
Opis:In this master's thesis, we investigated how different ways of using humor are related to different aspects of mental health and how the mental health of comedians differs from that of the general population. The sample consisted of 40 professional comedians and 292 participants with no professional background in comedy. To measure indicators of mental health, we used the Depression, Anxiety, and Stress Scales (DASS-21) and the Satisfaction with Life Scale (SWLS). Humor styles were assessed using the Humor Styles Questionnaire (HSQ), which measures an individual's tendency to use affiliative, self-enhancing, aggressive, and self-defeating humor. Self-defeating humor emerged as the strongest negative predictor of mental health across all regression models, positively predicting depression, anxiety, and stress, and negatively predicting life satisfaction. On the other hand, self-enhancing humor proved to be an important protective factor, as it negatively predicted depression and stress, while positively predicting life satisfaction. Affiliative humor negatively predicted depression and anxiety, while no associations were found between aggressive humor and mental health indicators. Our study found no differences in depression, anxiety, stress, and life satisfaction between the sample of comedians and the general sample, thereby somewhat undermining the so-called "sad clown paradox". We believe that our research makes an important contribution to understanding the role of humor in the context of mental health and can serve as a useful basis for developing new preventive and promotional practices in this area. Furthermore, our findings could make a significant contribution to dismantling stereotypes about comedians, thereby encouraging the creation of guidelines for more responsible media reporting on their mental health.
Ključne besede:humor styles, mental health, comedians, sad clown paradox


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici