| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava
Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Odnos med zaznano nepravičnostjo in izključujočimi radikaliziranimi prepričanji pri mladostnikih: moderacijska vloga krivde in simpatije : magistrsko delo
Avtorji:ID Movrin, Nina (Avtor)
ID Košir, Katja (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
ID Lampret, Ana (Komentor)
Datoteke:.pdf MAG_Movrin_Nina_2026.pdf (1,27 MB)
MD5: 53C9EB04FDE5B982E9445F7B01AE97A4
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Mladostništvo je razvojno obdobje, v katerem se oblikujejo identiteta, vrednote in odnos do različnih družbenih skupin, zato je razumevanje dejavnikov, povezanih z oblikovanjem izključujočih radikaliziranih prepričanj, še posebej pomembno. Namen magistrskega dela je bil preučiti povezanost zaznane nepravičnosti, krivde in simpatije z omenjenimi prepričanji pri mladostnikih. Zanimalo nas je, ali zaznana nepravičnost predstavlja dejavnik tveganja, krivda in simpatija pa možna varovalna dejavnika pri oblikovanju tovrstnih prepričanj. V raziskavi je sodelovalo 493 dijakov ene izmed srednjih šol v Mariboru. Udeleženci so izpolnili samoocenjevalne vprašalnike za merjenje zaznane nepravičnosti, krivde, simpatije in izključujočih radikaliziranih prepričanj. Podatke smo analizirali s korelacijsko analizo, hierarhično regresijsko analizo in moderacijskima analizama. Rezultati so pokazali, da se zaznana nepravičnost statistično značilno pozitivno povezuje z izključujočimi radikaliziranimi prepričanji in jih tudi pozitivno napoveduje. Krivda se je v regresijskem modelu pokazala kot statistično značilen negativen napovednik, ni pa moderirala odnosa med zaznano nepravičnostjo in izključujočimi radikaliziranimi prepričanji. Simpatija se ni pokazala kot neposreden napovednik, je pa omenjeni odnos statistično značilno blažila. Rezultati kažejo, da je zaznana nepravičnost pomemben dejavnik tveganja, vendar sama po sebi ne zadošča za razumevanje tovrstnih prepričanj. Pri tem je treba upoštevati tudi moralna čustva, predvsem simpatijo kot dejavnik, ki lahko oslabi povezavo med doživljanjem nepravičnosti in izključujočimi prepričanji. Ugotovitve tako opozarjajo na pomen preventivnega dela, ki krepi občutljivost za stisko drugih in prosocialno naravnanost.
Ključne besede:mladostniki, izključujoča radikalizirana prepričanja, zaznana nepravičnost, krivda, simpatija
Kraj izida:Maribor
Kraj izvedbe:Maribor
Založnik:N. Movrin
Leto izida:2026
Št. strani:1 spletni vir (1 datoteka PDF (XII,78 str.))
PID:20.500.12556/DKUM-99022 Novo okno
UDK:159.923:177.9(043.2)(043.2)
COBISS.SI-ID:287928323 Novo okno
Datum objave v DKUM:17.08.2026
Število ogledov:247
Število prenosov:9
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:26.07.2026

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The relationship between perceived injustice and exclusionary radicalized beliefs among adolescents: the moderating role of guilt and sympathy
Opis:Adolescence is a developmental period in which identity, values, and attitudes toward different social groups are formed. Therefore, understanding the factors associated with the development of exclusionary radicalized beliefs is particularly important. The aim of this master's thesis was to examine the relationship between perceived injustice, guilt, sympathy, and these beliefs among adolescents. We examined whether perceived injustice represents a risk factor, and whether guilt and sympathy represent possible protective factors in the formation of such beliefs. The study included 493 students from a secondary school in Maribor, who completed self-report questionnaires measuring perceived injustice, guilt, sympathy, and exclusionary radicalized beliefs. The data were analysed using correlation analysis, hierarchical regression analysis, and moderation analyses. The results showed that perceived injustice was positively associated with exclusionary radicalized beliefs and also positively predicted them. Guilt emerged as a significant negative predictor in the regression model but did not moderate the relationship between perceived injustice and exclusionary radicalized beliefs. Sympathy was not a direct predictor, but significantly weakened this relationship. The findings suggest that perceived injustice is an important risk factor, although it does not sufficiently explain such beliefs on its own. Moral emotions, especially sympathy, should also be considered, as they may weaken the link between perceived injustice and exclusionary beliefs. The findings highlight the importance of prevention efforts that strengthen sensitivity to others’ distress and prosocial orientation.
Ključne besede:adolescents, exclusionary radicalized beliefs, perceived injustice, guilt, sympathy


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici