Naratološki nastavki v zgodnjih razpravah Jožeta Toporišiča

Štuhec, Miran

| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Prva stran > Izpis gradiva

Izpis gradiva

Naslov:	Naratološki nastavki v zgodnjih razpravah Jožeta Toporišiča
Avtorji:	ID Štuhec, Miran (Avtor)
Datoteke:	RAZ_Stuhec_Miran_2026.pdf (1,13 MB) MD5: 1BF7160E0F0A3F805E5052A95AA9D609 https://doi.org/10.4312/jis.71.1-2.247-257
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Znanstveno delo
Tipologija:	1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:	FF - Filozofska fakulteta
Opis:	V članku se bom ukvarjal z dvema razpravama Jožeta Toporišiča, in sicer s člankom, objavljenim v Jeziku in slovstvu Razmišljanje o Finžgarjevi prozi ter monografsko knjigo Pripovedna dela F. S. Finžgarja. Oboje opozarja na avtorjev takrat zelo sodoben interes za strukturalistične in naratološke poglede na književnost. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je revija Jezik in slovstvo poudarila uredniški koncept, ki je bil usmerjen k sodobnim književnoznanstvenim dinamikam, znan predvsem v zahodnem svetu. Argument za tako trditev je objavljeni članek Jožeta Toporišiča Razmišljanje o Finžgarjevi prozi. Ob tem je potrebno opozoriti še na že navedeno monografijo, izdala jo je Slovenska matica. Obe deli kasnejšega najbolj prepoznavnega slovenskega jezikoslovca sta bili zelo zanimiva popestritev slovenskih literarnovednih procesov. Ob tem ne mislim samo na avtorjevo strukturalistično analizo izbranega pripovednega korpusa, marveč v isti meri tudi za njegov nesporni interes za narativne vidike v književnem delu. Toporišičeva monografija je Finžgarjev prozni opus zajela kompleksno in tako, da je razčlenjeni material sistematizirala na različnih ravneh, hkrati pa evocirala zaključke, ki so pojasnili uporabljene pripovedne postopke ter razložili funkcijo piščevih slogovnih odločitev. Potrebno pa je opozoriti, da Jože Toporišič na nekaterih mestih svojega naratološkega uvida ostaja nedorečen in teoretsko ohlapen, predvsem manjka jasna distinkcija med slovničnimi kategorijami pripovedovalca ter njegovim referenčnim poljem takrat, ko bi bilo to nujno; denimo pri razlikovanju med jazovim (prvoosebnim) in vsevednim pripovedovalcem.
Ključne besede:	Jože Toporišič, Fran S. Finžgar, strukturalizem, naratologija, pripovedna proza
Status publikacije:	Objavljeno
Verzija publikacije:	Recenzirani rokopis
Datum objave:	23.07.2026
Kraj izida:	Ljubljana
Založnik:	Založba Univerze v Ljubljani
Leto izida:	2026
Št. strani:	str. 247-257
Številčenje:	Letn. 71, št. 1/2
PID:	20.500.12556/DKUM-99576
UDK:	821.163.6.09
COBISS.SI-ID:	288289027
DOI:	10.4312/jis.71.1-2.247-257
ISSN pri članku:	0021-6933
Datum objave v DKUM:	20.08.2026
Število ogledov:	132
Število prenosov:	6
Metapodatki:
Področja:	Ostalo
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:	Jezik in slovstvo
Skrajšan naslov:	Jez. slovst.
Založnik:	Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Slovenije, Založba Univerze v Ljubljani, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije
ISSN:	0021-6933
COBISS.SI-ID:	746756

Licence

Licenca:	CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:	Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:	23.07.2026

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Narratological interest in the early discussions of Jože Toporišič
Opis:	In this article, I will deal with two essays by Jože Toporišič, namely the article published in Jezik in slovstvo titled "Razmišljanje o Finžgarjeva prozi" and the monographic book Pripovedna dela F. S: Finžgarja. Both point to the author's then very contemporary interest in structuralist and narratological views on literature. In the mid-1960s, the journal Jezik in slovstvo emphasized an editorial concept that was oriented towards contemporary literary and scientific dynamics, which was known mainly in the Western world. The argument for this claim is an article by Jože Toporišič, "Razmišljanje o Finžgarjeva prozi". In addition, it is necessary to note the already mentioned monograph, published by Slovenska matica. Both works by the man who was to become the most recognized Slovenian linguist were a very interesting enrichment of Slovenian literary dynamics. By this I do not mean only the author's structuralist analysis of the selected narrative corpus, but also his undeniable interest in the narrative aspects of literary works. Toporišič's monograph covered Finžgar's prose in a complex way, systematizing the analysed material on different levels, while at the same time evoking conclusions that explained the narrative procedures used and the function of the writer's stylistic decisions. However, it should be noted that Jože Toporišič remains vague and theoretically loose in some places in his narratological insight, especially with regard to lacking a clear distinction between the grammatical categories of the narrator and his field of reference, such as in the distinction between the ego and the omniscient narrator.
Ključne besede:	Jože Toporišič, Fran S. Finžgar, structuralism, narratology, narrative prose

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj