| Abstract: | Zaključno delo “Ohrid skozi oči nizozemskega pisatelja A. den Doolaarda – literarna pot kot turistična destinacija“ analizira, kakšna sta učinka literarnega turizma na destinacijo in osveščenost lokalne skupnosti o literarnem turizmu na destinaciji Ohrid v Severni Makedoniji. Literarni turizem pomeni potovanja, ki jih navdihnejo knjige, avtorji in izmišljena okolja (Butler, 2000). Obravnava se kot oblika kulturnega turizma ter ima svoje mesto v širši turistični industriji (Squire, 1996). Izraz “literarni turizem“ se je uveljavil v začetku 21. stoletja, ko so se začela pojavljati literarna potovanja (Andersen in Robinson, 2002). Poleg tega so se ta potovanja, ki jih navdihujejo knjige, prvotno začela pojavljati v Združenem kraljestvu, kjer so se razvila iz tradicionalnega tako imenovanega Velikega potovanja (Grand Tour) (Ghetau in Esanu, 2011). Te študije nakazujejo, da ima literarni turizem pomembno vlogo v turistični industriji in da so bili potniki spodbujeni k takšnemu načinu potovanja že v preteklosti. V današnjem času se je ta praksa potovanja zaradi kulture in literature razširila v raznoliko industrijo, ki vključuje pomembne znamenitosti, kot je Hiša Anne Frank v Amsterdamu (Çevik, 2020), resnične kraje, ki predstavljajo izmišljena okolja, kot je okolje iz knjige Pika Nogavička (Baldwin, 2012), ter kraje, omenjene v knjigah, kot je Peron 9 ¾ na železniški postaji King's Cross v Londonu, kjer se je navadna železniška postaja spremenila v turistično točko za občudovalce serije knjig o Harryju Potterju (Lovell in Thurgill, 2021). Te ugotovitve nakazujejo, da literarni turizem ni omejen zgolj na knjige, temveč na aktivno sodelovanje in povezovanje pri raziskovanju okolij, ki ljudi spodbujajo k potovanju. Poleg tega to dokazuje, da literarni turizem niso le potovanja, navdihnjena z avtorjem in njegovim rojstnim krajem, temveč z dejanskimi okolji iz njegovih romanov ali z destinacijami, ki so povezane z romanom. V psihološkem smislu se pripovedni prenos zgodi, ko je oseba čustveno prevzeta in domišljijsko potopljena v pripoved ter za kratek čas izgubi stik z okolico v resničnem svetu. To dokazuje moč, ki jo ima pripoved nad osebo, in stopnjo potopljenosti v izmišljeno okolje, s čimer se čustveno poveže z romanom ali s pomembnim avtorjem (Green in Brock, 2000). V smislu turizma obstajajo odlični primeri, kako se destinacija lahko preoblikuje s pomočjo pobud literarnega turizma, kot je vas Haworth, rojstni kraj sester Brontë, ki predstavlja svetovno literarno romarsko središče za tiste, ki berejo romane Jane Austen. Literarni turizem je med drugim izraz tega psihološkega vedenja, saj posameznike spodbuja k iskanju in obiskovanju fizičnih krajev, ki so bili omenjeni, opisani ali literarno upodobljeni v določenem delu. Potovanje na kraje, povezane z literarnim delom, obiskovalcem omogoča neposrednejše in intenzivnejše doživljanje čustev ter krepi občutek povezanosti z zgodbo, njenimi junaki in avtorjem. Fizični stik z literarno upodobljenimi kraji lahko tako ustvari občutek uresničitve oziroma dosežka, hkrati pa posamezniku omogoča, da literarno izkušnjo poveže z lastnim doživetjem prostora.
Diplomska naloga se osredotoča na proučevanje primera literarnega turizma v Ohridu v Severni Makedoniji. Pomembno vlogo pri njegovem razvoju je imel nizozemski pisatelj A. den Doolaard, ki je leta 1939 objavil roman Poroka sedmih ciganov, ta pa je na Nizozemskem kmalu dosegel veliko priljubljenost. Den Doolaard je v okviru svojih potovanj po Balkanu obiskal tudi Ohrid, nad katerim sta ga navdušila tako njegova naravna in kulturna dediščina kot tudi lokalno prebivalstvo. Doživetja in vtise s potovanj je prenesel v svoje literarno ustvarjanje, pri čemer je ohridsko okolje vključil v privlačno pripoved romana.
Naraščajoča priljubljenost romana je med nizozemskimi bralci spodbudila zanimanje za Ohrid ter željo po obisku krajev, ki so bili v romanu opisani in literarno upodobljeni. |
|---|
