| Title: | POMEN IN VRSTE KREDITOV V NARODNEM GOSPODARSTVU |
|---|
| Authors: | ID Puvalić, Dragan (Author) ID Boršič, Darja (Mentor) More about this mentor...  |
| Files: | UNI_Puvalic_Dragan_2010.pdf (764,16 KB) MD5: 56395A5206A137EE9E362BFA77BD1DF3 PID: 20.500.12556/dkum/e6c4e107-670c-4840-a645-44b04149a3ea
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Final seminar paper |
|---|
| Organization: | EPF - Faculty of Business and Economics
|
|---|
| Abstract: | Za organiziranje gospodarske dejavnosti podjetniki potrebujejo kapital, navadno v obliki denarja. Če znesek naložbe presega lastnikove prihranke, si mora denar izposoditi oziroma najeti posojilo. Treba pa je sprva določiti, kaj kredit sploh je. Po eni strani je kredit medčasovna menjava dobrin vrednosti. Po preteku določenega časa bo vrnjeno blago ali pa denar. Po drugi strani pa se s kreditom omogoči, da dolžnik s tisto vrednostjo, ki jo bo ustvaril šele v prihodnosti razpolaga v sedanjosti. Posamezniki ali pa posamezne gospodarske organizacije imajo na voljo specifične kredite, ki jim bodo pomagali priti ven iz finančne krize. Le-te ponujajo različne finančne institucije, med katerimi prevladujejo banke. Banke plačujejo varčevalcem za njihove prihranke pasivno obrestno mero, ki predstavlja za banko strošek. Aktivno obrestno mero pa zaračunavajo za odobrena posojila. Le-ta pa predstavlja za banko prihodek. Pri visoki obrestni meri se zmanjša povpraševanje po kreditu zato, ker rentabilnost vlaganj nekaterih povpraševalcev po kreditu ne prenese tako visoke obrestne mere. Zaradi cene kredita lahko kredit najamejo le tisti, ki ustvarjajo dovolj presežne vrednosti. To pa so rentabilni investitorji. Na tako imenovanem filtru ostanejo torej tisti, ki so manj rentabilni. Po drugi strani pa pri znižanju obrestne mere povpraševanje po kreditu narašča. To ne vpliva le na posamezno gospodarsko organizacijo, temveč na celotno narodno gospodarstvo, kjer prihaja lahko do inflacije ali pa stagnacije celotnega gospodarstva. Če so obrestne mere nizke bo prihajalo z odobrenimi krediti do večjega števila investicij, kar pomeni, da se bo gospodarstvo pregrelo. Po drugi strani pa, če so obrestne mere visoke, bo posledično prihajalo do prekomernega varčevanja, kar bo vplivalo na proizvodnjo in tako posledično tudi na brezposelnost. Torej vidimo, da krediti igrajo pomembno vlogo tako v narodnem gospodarstvu kot v posamezni organizaciji. |
|---|
| Keywords: | trg denarja, trg kapitala, kreditni trg, poslovna banka, krediti, funkcije kreditov, kreditno razmerje, obrestne mere |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [D. Puvalić] |
|---|
| Year of publishing: | 2010 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-16200  |
|---|
| UDC: | 336.77 |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 10545436  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:ZVSK1JCE |
|---|
| Publication date in DKUM: | 27.01.2011 |
|---|
| Views: | 2324 |
|---|
| Downloads: | 249 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
| Categories: | EPF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |