| Title: | Netspeak |
|---|
| Authors: | ID Burič, Tina (Author) ID Šabec, Nada (Mentor) More about this mentor...  |
| Files: | UNI_Buric_Tina_2011.pdf (656,44 KB) MD5: BB3EF356B3D861AB8139C861EAAE7488 PID: 20.500.12556/dkum/d48103c9-7066-4b15-8fa9-8fdc1c268a7c
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Undergraduate thesis |
|---|
| Organization: | FF - Faculty of Arts
|
|---|
| Abstract: | V zadnjih letih je internet prevzel nadzor nad našimi življenji in hitro nadomestil tradicionalne oblike sporazumevanja. Splet je postal mesto, kjer najlažje najdemo informacije ali pa preživljamo prosti čas. Večina jezikoslovcev meni, da internet slabo vpliva na jezik oz.
na njegovo prihodnost. Bojijo se namreč, da bo jezik zaradi vse pogostejše uporabe internetnega slenga izgubil standarde in da se bo zmanjšala jezikovna ustvarjalnost, saj
globalizacija vsiljuje enakost. Nekatere od teh napovedi so se že uresničile, saj obstajajo številni primeri uporabe internetnega slenga v formalnih oblikah pisanja, vendar pa na drugi strani jezikoslovci kot npr. David Crystal trdijo, da ni razloga za paniko. Pravi, da internetni sleng daje jeziku možnost za inovacije in nove načine izražanja.
Ugotovila sem, da je internetni sleng, za katerega v diplomi uporabljam angleški izraz Netspeak, mešanica pisnega in govornega jezika, obenem pa vsebuje tudi nekatere lastnosti, ki so značilne samo za jezik, ki se uporablja v računalniško podprtem komuniciranju. Spletno
klepetanje od uporabniko zahteva hitrost, saj skušajo klepetalci posnemati govorjen jezik. Pri tem so omejeni na računalniško tipkovnico, zato morajo ustvariti način, na katerega posnemajo govorjeni jezik. Rezultat tega je uporaba takšnega pisnega jezika, ki je simulacija
govorjenega. Tega se klepetalci ne učijo v šoli, ampak si to sposobnost pridobijo s časom in prakso. Ponavadi to pomeni, da začnejo uporabljati smeške, ter razne oblike krajšanja besed. Medtem ko smeški simulirajo različna čustvena stanja in s tem nadomestijo pomanjkanje
neverbalne komunikacija, ki je tako pomembna; krajšanja besed služijo hitrejši komunikaciji. Internetni sleng je sicer bolj podoben pisnemu jeziku, vendar mu ni identičen. Prav tako ni enak govoru, ampak selektivno in prilagodljivo vsebuje značilnosti obeh. Torej je agregat govornega in pisnega jezika. Namen moje seminarske naloge je bil izvedeti več o vlogi jezika na internetu,o vplivu
interneta na jezik, ter o razlikah med jezikom uporabljenim v sinhronih in asinhronih klepetalnicah. V ta namen sem analizirala dve sinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka v realnem času) in dve asinhroni klepetalnici (kjer komunikacija poteka s časovnim zamikom). Napravila sem primerjavo uporabe internetnega slenga v vseh štirih klepetalnicah.
Internetni sleng je bil sicer prisoten v obeh vrstah računalniško podprte komunikacije, vendar
ne v enakem obsegu. Pogosteje je bil uporabljen v sinhronih klepetalnicah. Sporočila so bila neformalna, slovnica je bila slaba, ločila so bila redkeje uporabljena in tudi krajšanja, ki so tako značilna za internetni sleng, so bila pogosteje uporabljena. Jezik je bil podoben tako
govorjenemu kot pisnemu jeziku. Jezik v asinhronih klepetalnicah, pa je bil bolj formalen in podoben knjižnemu jeziku.
Možna razloga za razlike med sinhronimi in asinhronimi klepetalnicami sta:
(1) Dolžina sporočil. Sporočila v asinhronih klepetalnicah so bila daljša in zato, da bi preprečili nejasnost oz. dvoumnost, so klepetalci uporabljali več ločil, pravilnejšo slovnico in na ustreznih mestih velike začetnice.
(2) Čas v katerem je komunikacija potekala. Uporabniki sinhronih klepetalnic si izmenjavajo sporočila v realnem času, kar pomeni, da morajo, zato da ne prekinejo tok pogovora, biti pri pisanju sporočil hitrejši od uporabnikov asinhronih klepetalnic. Ravno zaradi tega, naredijo veliko več slovničnih napak, pišejo krajša sporočila ter uporabljajo več krajšanj. |
|---|
| Keywords: | internetni sleng, internet, računalniško podprto komuniciranje, vpliv interneta na jezik, sinhrone in asinhrone klepetalnice |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [T. Burič] |
|---|
| Year of publishing: | 2011 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-17510  |
|---|
| UDC: | 811.111(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 18226952  |
|---|
| NUK URN: | URN:SI:UM:DK:Y1V5PBRH |
|---|
| Publication date in DKUM: | 23.03.2011 |
|---|
| Views: | 4469 |
|---|
| Downloads: | 353 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
| Categories: | FF
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |