| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Neformalne prakse na področju zaposlovanja: izkušnje in stališča mladih v Sloveniji
Avtorji:ID Dežan, Lucija (Avtor)
ID Lavrič, Miran (Mentor) Več o mentorju... Novo okno
Datoteke:.pdf MAG_Dezan_Lucija_2019.pdf (1,62 MB)
MD5: 8FFFA5709519973D7D5F8F3D64DC916A
PID: 20.500.12556/dkum/9a515ba5-201b-494d-b1cd-3e78dcdcdfd3
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:Magistrsko delo osvetljuje vlogo in razširjenost neformalnih praks na področju zaposlovanja mladih v Sloveniji, pri čemer se opira tudi na primerjalno analizo Slovenije z devetimi državami JV Evrope. Pri raziskovanju smo uporabili podatke iz lastne anketne raziskave (n=109), delno strukturiranih intervjujev (n=7), poslužili pa smo se tudi sekundarne analize podatkov raziskave Youth Study Southeast Europe 2018/2019 (n=10.876). Na osnovi pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da mladi v Sloveniji pri iskanju zaposlitve pogosteje uporabljajo formalne metode kot neformalne in da kadar prosijo za pomoč zveze in poznanstva praviloma prosijo ljudi, ki sodijo med njihove sorodnike in prijatelje. Mednarodna primerjava je pokazala, da je percipirana pomembnost zvez in poznanstev tendenčno višja v državah, kjer so razmere na trgu dela za mlade manj ugodne. Slovenija je tako uvrščena med države z manj izraženim pomenom zvez in poznanstev. Skladno s pričakovanji se je izkazalo, da mladi, ki so se zaposlili v zasebnem sektorju, pripisujejo bistveno večjo pomembnost meritokratičnim kriterijem pri zaposlovanju, medtem ko mladi, ki so zaposleni v javnem sektorju dajejo nekoliko večjo težo zvezam in poznanstvom. Posebej zanimiva ugotovitev je, da neformalne prakse pri zaposlovanju pogosteje potekajo v obliki priporočil dobrih kandidatov zaposlovalcem, kakor v obliki uslug iskalcem zaposlitve. Ugotovitev opozarja na pogosto spregledan pozitiven gospodarski pomen neformalnih praks pri zaposlovanju.
Ključne besede:zveze in poznanstva, neformalne prakse, mladi
Kraj izida:Maribor
Založnik:[L. Dežan]
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/DKUM-74601 Novo okno
UDK:316.6:331.5-053.81(043.2)
COBISS.SI-ID:24759048 Novo okno
NUK URN:URN:SI:UM:DK:HVRSNMIN
Datum objave v DKUM:19.09.2019
Število ogledov:1750
Število prenosov:363
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:FF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Licence

Licenca:CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.
Začetek licenciranja:01.09.2019

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Informal hiring practice: experience and attitudes of Slovenian youth
Opis:The main purpose of this master’s thesis was to highlight the role and extent of informal hiring practice by analysing experience and attitude of Slovenian youth. The focus of this thesis is the role of connections that help an individual in the hiring process. The theoretical part of this master’s thesis presents youth labor market and its peculiarities, the role of the social capital in recruitment process, a variety of search methods and their efficiency. However, the focal points are advantages, disadvantages and efficiency of informal hiring practice. Our research consists of the analysis of our own survey (n=109), semi-structured interviews (n=7) and results from the Youth Study Southeast Europe 2018/2019 (n=10.876). Based on the results, we can assume that youth in Slovenia use formal methods more frequently than informal methods. They can expect most valuable help from friends and relatives. International comparison showed that countries with more severe economic condition express higher levels of importance and need for connections when seeking an employment. Young employed adults who used connections think that meritocratic factors are more important in private sector, while connections are more useful and present in public sector. Full time contracts are additional factor that impact perceived importance of connections. Informal methods prove as economically functional practice.
Ključne besede:connections, informal practice, youth


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici