| Title: | Tehnologije pri uporabi odprtih virov ionizirajočega sevanja v kliničnem okolju |
|---|
| Authors: | ID Pintarič, Gregor (Author) ID Križmarić, Miljenko (Mentor) More about this mentor...  ID Topalovič, Mitja (Comentor) |
| Files: | MAG_Pintaric_Gregor_2022.pdf (21,30 MB) MD5: EA9180E06328FA86640E8358B74EFBEB
|
|---|
| Language: | Slovenian |
|---|
| Work type: | Master's thesis/paper |
|---|
| Typology: | 2.09 - Master's Thesis |
|---|
| Organization: | FZV - Faculty of Health Sciences
|
|---|
| Abstract: | Uvod: V naravnem okolju obstaja več vrst sevanj, ki se delijo na ne-ionizirajoča in ionizirajoča. Slednja se delijo na odprte (nezatesnjene) in zaprte (zatesnjene) vire. Odprte vire uporablja nuklearna medicina, ki pri delu z njimi uporablja različne tehnologije.
Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo pregledali dokumentacijo institucije in izvajali meritve. Opravili smo enocentrično raziskavo v kliničnem okolju. Vključili smo 5 odprtih in 3 zaprte vire ionizirajočega sevanja. Z medicinsko tehnologijo, ki se uporablja v kliničnem okolju, smo izvajali meritve aktivnosti ob dostavi. Hitrosti doze smo merili na razdalji enega metra od vira in tik ob viru v njegovi zaščiti. Vzorec je zajemal 10 meritev posameznih odprtih in zaprtih virov. Izvedli smo simulacijo diagnostične aplikacije radiofarmaka 18F-FDG s pomočjo sistema za infundiranje MEDRAD® Intego PET Infusion System (INT SYS 200).
Rezultati: Ugotovili smo, da se odprti viri ionizirajočega sevanja v kliničnem okolju večinoma uporabljajo v diagnostične, majhen del pa v terapevtske namene. Najbolj uporabljen radionuklid je še vedno 99mTc. Na njem temelji največ radiofarmakov. Sledi mu radiofarmak 18F-FDG. Najvišjo aktivnost ob dostavi je imel generator 99Mo/99mTc (93,43 ± 32,57 GBq), najmanjšo pa DaTSCAN (123I) (293,78 ± 15,17 MBq). Najvišjo povprečno hitrost doze ob zaščiti je imel 18F-FDG (25527,37 ± 5593,52 μSv/h), najmanjšo pa RaJ (131I) (180,20 ± 8,41 μSv/h).
Zaključek: Odprti viri ionizirajočega sevanja se najpogosteje pripravljajo in aplicirajo ročno, majhen del pa s pomočjo sistema za infundiranje. Simulacijo priprave in ročne aplikacije je možno izvesti izven kliničnega okolja, medtem ko je simulacija s sistemom za infundiranje omejena na sam aparat. |
|---|
| Keywords: | nuklearna medicina, radiofarmak, sistem za infundiranje, gama kamera, radionuklidna terapija |
|---|
| Place of publishing: | Maribor |
|---|
| Publisher: | [G. Pintarič] |
|---|
| Year of publishing: | 2022 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-81278  |
|---|
| UDC: | 613.648.4:61:539.1(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 112034819  |
|---|
| Publication date in DKUM: | 17.06.2022 |
|---|
| Views: | 915 |
|---|
| Downloads: | 159 |
|---|
| Metadata: |  |
|---|
| Categories: | FZV
|
|---|
|
:
|
Copy citation |
|---|
| | | | Average score: | (0 votes) |
|---|
| Your score: | Voting is allowed only for logged in users. |
|---|
| Share: |  |
|---|
Hover the mouse pointer over a document title to show the abstract or click
on the title to get all document metadata. |