| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Izpis gradiva Pomoč

Naslov:Predlog izdelave korpusa humorja v govoru za slovenščino
Avtorji:ID Krajnc Ivič, Mira (Avtor)
ID Antloga, Špela (Avtor)
Datoteke:URL https://press.um.si/index.php/ump/catalog/view/898/1313/4342
 
.pdf RAZ_Krajnc_Ivic_Mira_2024.pdf (576,28 KB)
MD5: 058931A35D121F29B94390B02D94F231
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Opis:V prvem delu prispevek predstavlja teorije humorja (superiornosti, sproščanja in neskladja), kot njihovo nevtralno združitev in dopolnitev Raskinovo semantično teorijo humorja ter njeno nadgradnjo, tj. Attardovo splošno teorijo verbalnega humorja (v nadaljevanju GTVH), namenjeno analizi šal. A humor v konverzaciji nastaja tudi spontano in v večji odvisnosti od neposrednega konteksta, zato je na kratko predstavljeno teoretično ozadje konverzacijskega humorja. Humorno je po teoriji superiornosti omejeno z nacionalnimi mejami in s časom, odvisno je od zvestobe skupini, identifikacije z njo. Raziskovanje konverzacijskega humorja v slovenskem jeziku je torej nujno. To bi lahko pospešila izdelava ustreznega korpusa. V drugem delu prispevka so zato pod drobnogled vzeti korpusi humorja, in sicer: v katerih jezikih so na voljo govorni, pisni ali multimodalni korpusi, označeni kot humorni; kako obsežni so ti korpusi, katero gradivo zajemajo, kateri od njih so prosto dostopni, kako je potekalo označevanje humornih pasaž, kateri jezikovni pojavi in drugi nejezikovni kodi so bili označevani. V zaključku predstavljava rezultate ankete, ki sva jo izvedli z namenom presoje, ali je lahko tovrstna metoda učinkovita za določanje humornih pasaž in ali lahko pomaga pri presoji označevalca, katera jezikovna ali nejezikovna sredstva vplivajo na humornost izreka oz. pasaže.
Ključne besede:slovenščina, humor, govorjeni diskurz, teorije humorja, korpus
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2024
Št. strani:Str. 195-219
PID:20.500.12556/DKUM-89553 Novo okno
UDK:808:811.163.6
COBISS.SI-ID:202332675 Novo okno
DOI:um.ff.4.2024.10 Novo okno
Datum objave v DKUM:26.07.2024
Število ogledov:266
Število prenosov:39
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
Področja:Ostalo
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share



Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora
Uredniki:Mira Krajnc Ivič
Kraj izida:Maribor
Založnik:Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
Leto izida:2024
ISBN:978-961-286-882-6
COBISS.SI-ID:201876739 Novo okno

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:J7-4642-2022
Naslov:Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenščino

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Spoken Slovene corpus of humor
Opis:The first part of the paper presents the theories of humor (Superiority Theory, Release Theory, and Incongruity Theory), and as their neutral integration and complementation, Raskin's Semantic Theory of Humor, as well as its extension, Attard's General Theory of Verbal Humor developed for analysing jokes. However, humor in conversation also arises spontaneously and depends more on the immediate context. Therefore, we also present a brief theoretical background of conversational humor. According to the Superiority Theory, humor is limited by national boundaries and time; it depends on loyalty to a group and identification with it. Research on conversational humour in the Slovene language is therefore essential. This could be accelerated by developing a suitable corpus. The second part of the article examines corpora of humor, namely: which languages have available spoken, written or multimodal corpora characterized as humorous; their size, material they cover, accessibility,annotation procedure of humorous segments, and which linguistic phenomena and other non-linguistic instruments were annotated. In conclusion, we present the survey results to help us evaluate whether the method used can be effective for determining the humor passages and deciding about the linguistic or non-linguistic means that affect the humorousness of the utterance or passage.
Ključne besede:Slovene language, humour, spoken discourse, theory of humour, corpus


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici