| Naslov: | Julijska kriza v luči slovenske in hrvaške javne sfere : magistrsko delo |
|---|
| Avtorji: | ID Kolar, Kristian (Avtor)
ID Rahten, Andrej (Mentor) Več o mentorju...  |
|---|
| Datoteke: |  MAG_Kolar_Kristian_2026.pdf (3,29 MB)
MD5: 0DE6427930A26F14C26DB45E377CDDD2
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Magistrsko delo/naloga |
|---|
| Tipologija: | 2.09 - Magistrsko delo |
|---|
| Organizacija: | FF - Filozofska fakulteta
|
|---|
| Opis: | Julijska kriza je bila glasnik velikih sprememb v evropski in svetovni politiki. Nastala je kot posledica izjemno nestabilnih političnih razmer dolgega 19. stoletja, ki so bile v večjem delu zakoreninjene v bojih za interesne sfere med velesilami. Povod za julijsko krizo je bil sarajevski atentat 28. junija 1914, v katerem je nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo, Zofijo Hohenberško, umoril Gavrilo Princip, radikalni nacionalistični študent.
Atentat je šokiral celotno monarhijo in svet. V monarhiji so narodi izražali šok in razočaranje v različnih oblikah, najbolj razvpite pa so bile protisrbske demonstracije, ki so izbruhnile takoj po atentatu. Na demonstracijah proti srbskemu prebivalstvu je prevladovalo mnenje, da je bil atentat državni projekt srbskega vodstva. Voditelji monarhije so atentat dojemali kot zadnjo kapljo, ki se je prelila čez rob srbske hegemonije, in hkrati kot izgovor za preventivno vojno proti Srbiji – koncept, ki je obstajal že pred atentatom. Preventivni vojni je med redkimi nasprotoval predvsem ogrski ministrski predsednik István grof Tisza, ki se je bal, da bi dodatno destabilizirala slovanske dele monarhije.
Slovenski in hrvaški politični voditelji so atentat postavili v kontekst širših narodnostnih problemov v monarhiji. Znotraj slovenske in hrvaške politike so obstajali različni pristopi, zlasti do narodnostnih vprašanj monarhije. Ivan Šusteršič, vodja in spiritus movens Slovenske ljudske stranke, je pozval k odločnemu spopadu z velikosrbsko hegemonijo, pri čemer je bil jezik vabila ambivalenten do te mere, da je bilo mogoče Šusteršiča zelo preprosto prikazati kot vojnega hujskača. Na Hrvaškem se je frankovska frakcija pravašev udeležila protisrbskih demonstracij, zaradi česar je bilo njeno vodstvo zaradi obtožb proti srbskim politikom v sklopu vladajoče Hrvaško-srbske koalicije celo izključeno iz hrvaškega deželnega zbora.
Kljub resnosti situacije je v slovenski in hrvaški javnosti skozi celotno julijsko krizo obstajalo upanje, da se bo kriza hitro razrešila; ne zavedajoč se dejstva, da je svet nepreklicno drvel proti še zdaleč največjemu konfliktu do takrat. |
|---|
| Ključne besede: | julijska kriza, slovenski tisk, hrvaški tisk, prva svetovna vojna, habsburška monarhija |
|---|
| Geografsko pokritje: | Avstro-Ogrska; 1914; |
|---|
| Kraj izida: | Maribor |
|---|
| Kraj izvedbe: | Maribor |
|---|
| Založnik: | K. Kolar |
|---|
| Leto izida: | 2026 |
|---|
| Št. strani: | 1 spletni vir (1 datoteka PDF (VIII, 115 str.)) |
|---|
| PID: | 20.500.12556/DKUM-97725 |
|---|
| UDK: | 94(497.1)"1914"(043.2) |
|---|
| COBISS.SI-ID: | 277959939 |
|---|
| Datum objave v DKUM: | 13.05.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 169 |
|---|
| Število prenosov: | 43 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
| Področja: | FF
|
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
