Statistika DKUM

Bibliografija osebe. Seznam zajema vsa gradiva in ne le tista, kje je oseba mentor.

Magistrska dela (1)

1. Ana Glažar: Od formalne likovne analize k scenografiji: nakaj primerov

Diplomska dela (50)

1. Tjaša Puhner: Uporaba lutke pri vzpostavljanju čustvene vezi med vzgojiteljem in otrokom v 1. starostnem obdobju
2. Nika Furek: Z lutko do spoznavanja zgodovine človeštva v predšolskem obdobju
3. Nika Moličnik: Vloga lutke pri spodbujanju govornega izražanja in premagovanju sramežljivosti otrok
4. Nika Dovečar: Človeško telo kot lutka
5. Urška Žerak: Odziv otrok na izvajanje plesnih dejavnosti v integraciji z lutkovno vzgojo
6. Tinkara Semenič: Pravljice in lutke: spodbujanje ustvarjalne igre in sodelovanje otrok skozi pripovedovanje in dialoško branje
7. Laura Murko: Pravljica oživljena z lutko
8. Sabina Kos: Izdelava lutk v vrtcu iz odpadnega materiala
9. Zala Erdani: Lutka kot motivacijsko sredstvo pri vrtčevskem projektu "Živim zdravo"
10. Pia Pinter: Urjenje/učenje jezikovnih spretnosti med rutino z govornimi zgodbami in logopedsko lutko
11. Jerneja Hafner: Lutka pri premagovanju ločenosti od staršev
12. Nika Rožencvet: Vloga lutke pri spodbujanju emocionalnega razvoja predšolskega otroka
13. Staša Vodeb: Lutkovni kotiček v teoriji in praksi
14. Anamarie Verbič: Spodbujanje komunikacije predšolskih otrok s pomočjo lutk
15. Jan Števanec: Priprava predstave strokovnih delavcev za otroke
16. Lana Lašič: Zdravilne rastline škrata Zdravilka
17. Antonija Mulej: Komunikacija s preprostimi lutkami
18. Sergeja Caf: Rojstvo lutkovne predstave
19. Ana Skok: Različni plesi sveta, ki jih otroci spoznavajo s pomočjo ročne lutke
20. Tatjana Grosek: Uporaba različnih metod dela z lutkami v vrtcu
21. Barbara Trafela: Načrtovanje in izvajanje glasbene pravljice v vrtcu
22. Špela Fajfar, Sara Rojs: Lutke in lutkovna predstava O povodnem možu
23. Neža Uršič: Izdelava lutk iz recikliranih materialov v vrtcu
24. Kaja Pešec: Uporaba odpadnega materiala za izdelavo različnih vrst lutk v vrtcu
25. Tjaša Borec: Mimična lutka kot motivacijska lutka
26. Manca Ozimič: Lutka in simbolna igra v drugem starostnem obdobju
27. Nives Medved: Lutkovne igre na vrtčevskem igrišču
28. Anamarija Ozmec: Pripovedovanje z različnimi lutkami
29. Nastja Slemnik: Spoznavanje vremenskih pojavov skozi lutkovno-gledališke dejavnosti
30. Lejla Kukuljčić: Velika roka, majhni prstki v vrtcu
31. Vesna Kovač: Motiviranje otrok z lutko
32. Ela Pečnik: Uporaba ročnih in senčnih lutk v vrtcu
33. Patricija Zobec: Spoznajmo COVID-19 skozi lutke
34. Rebeka Zdolšek: Spoznavanje čustev s pomočjo lutk
35. Mateja Mašek: Razvijanje socialnih veščin z lutkovnim projektom
36. Emina Jupić: Uporaba lutk pri spodbujanju razvoja socialnih veščin - učenje strpnosti in sprejemanja drugačnosti
37. Eva Roj: Moč lutke za izražanje otrokovih čustev
38. Ksenija Vogrin: Vključevanje senčnih lutk v 1. in 2. starostnem obdobju
39. Tina Horvat: Gledališke igre za najmlajše
40. Neža Djakovič: Lutka pri pripovedovanju pravljic
41. Dragana Ćorić: Kulturno-umetnostna vzgoja v vrtcu
42. Katjuša Kitek: Lutka in otrok
43. Anamari Hrastnik: Kamišibaj v vrtcu
44. Lorena Horvat Kežmah: Kamišibaj - malo papirnatno gledališče kot sredstvo za spodbujanje ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja v drugem starostnem obdobju
45. Manja Gabrovec: Otrokova spontana igra, kot temelj gledališke predstave
46. Emica Lepen, Jerneja Horvat: GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI V 1. STAROSTNEM OBDOBJU
47. Petra Grubelnik, Melita Ravlan: ROČNA LUTKA V VRTCU
48. Nuša Kugovnik, Sonja Gerhold: RAZVIJANJE JEZIKOVNIH ZMOŽNOSTI Z LUTKO
49. Nina Mongus, Biserka Kos: PRISOTNOST LUTK V MARIBORSKIH VRTCIH
50. Barbara Finkšt, Alja Žunter: GLEDALIŠKE IGRICE V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU V VRTCU

Druga dela (2)

1. Sabina Šinko: Pomen gledaliških igric v prvem starostnem obdobju v vrtcu
2. Sabina Šinko: Vloga lutkovnega gledališča pri kulturni vzgoji otrok